SloKJV - Psalms - 2

2:1  Zakaj besnijo pogani in ljudstvo domišlja prazno stvar?

2:2  Kralji zemlje so se usmerili in vladarji se skupaj posvetujejo zoper Gospoda in zoper njegovega maziljenca, rekoč:

2:3  „Pretrgajmo njihove vezi in odvrzimo njihove vrvi od nas.“

2:4  Tisti, ki sedi v nebesih, se bo smejal. Gospod jih bo imel v posmeh.

2:5  Potem jim bo govoril v svojem besu in jih nadlegoval v svojem bridkem nezadovoljstvu.

2:6  „Vendarle sem jaz postavil svojega kralja na svoji sveti gori Sion.“

2:7  Oznanil bom odlok. Gospod mi je rekel: „Ti si moj Sin. Ta dan sem te rodil.

2:8  Zahtevaj od mene in dal ti bom pogane za tvojo dediščino in najbolj oddaljene kraje zemlje za tvojo posest.

2:9  Zdrobil jih boš z železno palico, raztreščil jih boš na koščke, kakor lončarjevo posodo.“

2:10  Zatorej bodite sedaj modri, oh vi kralji. Dajte se poučiti, vi sodniki zemlje.

2:11  Gospodu služite s strahom in veselite se s trepetanjem.

2:12  § Poljubite Sina, da ne bi bil jezen in ne izginete iz poti, ko je njegov bes le malo razvnet. Blagoslovljeni so vsi, ki svoje upanje položijo vanj.