SloKJV - Psalms - 77

77:1  S svojim glasom sem klical k Bogu, celó s svojim glasom k Bogu in mi je prisluhnil.

77:2  § Na dan svoje stiske sem iskal Gospoda, moja vnetja so se gnojila ponoči in niso odnehala, moja duša je odklanjala, da bi bila potolažena.

77:3  Spomnil sem se Boga in bil vznemirjen, pritoževal sem se in moj duh je bil nadvladan.

77:4  Sela. Moje oči držiš budne. Tako sem vznemirjen, da ne morem govoriti.

77:5  Preudarjal sem [o] dneh iz davnine, letih starodavnih časov.

77:6  Spominjam se svoje pesmi ponoči, posvetujem se s svojim lastnim srcem in moj duh je storil marljivo preiskavo.

77:7  ‚Ali bo Gospod za vedno zavračal ali ne bo več naklonjen?

77:8  Je njegovo usmiljenje popolnoma odšlo za vedno? Ali njegova obljuba odpove na vékomaj?

77:9  Je Bog pozabil biti milostljiv? Ali je v jezi zaprl svoja nežna usmiljenja?‘

77:10  Sela. Rekel sem: „To je moja šibkost, toda spominjal se bom let desnice Najvišjega.“

77:11  Spominjal se bom Gospodovih del. Zagotovo se bom spominjal tvojih čudežev od davnine.

77:12  Premišljeval bom tudi o vsem tvojem delu in govoril o tvojih dejanjih.

77:13  Tvoja pot, oh Bog, je v svetišču. Kdo je tako velik Bog kakor naš Bog?

77:14  Ti si Bog, ki dela čudeže, med ljudstvom si oznanil svojo moč.

77:15  S svojim laktom si odkupil svoje ljudstvo, Jakobove in Jožefove sinove.

77:16  Sela. Vode so te videle, oh Bog, vode so te videle, bile so prestrašene, tudi globine so bile vznemirjene.

77:17  Oblaki so izlivali vodo, nebo je pošiljalo zvok, tudi tvoje puščice so šle daleč.

77:18  Zvok tvojega groma je bil na nebu, bliski so razsvetljevali zemeljski krog, zemlja je trepetala in se tresla.

77:19  Tvoja pot je na morju in tvoja steza v velikih vodah in tvoje stopinje niso znane.

77:20  Svoje ljudstvo vodiš kakor trop z Mojzesovo in Aronovo roko.