SloKJV - Psalms - 39

39:1  Rekel sem: „Pazil bom na svoje poti, da ne bom grešil s svojim jezikom. Ko bo zlobni pred menoj, bom svoja usta držal z uzdo.“

39:2  Bil sem nem s tišino, molčal sem, celó pred dobrim in moja bridkost je bila razvneta.

39:3  Moje srce je bilo vroče znotraj mene, medtem ko sem razglabljal, je zagorel ogenj, potem sem spregovoril s svojim jezikom:

39:4  „Gospod, daj mi spoznati moj konec in mero mojih dni, kolikšna je, da lahko spoznam kako slaboten sem.

39:5  Glej, moje dneve si naredil kakor dlan in moja starost je kakor nič pred teboj. Resnično, vsak človek v svojem najboljšem stanju je povsem ničevost.“

39:6  Sela. Zagotovo vsak hodi v prazni podobi, zagotovo so zaman vznemirjeni. Kopiči bogastva, pa ne ve pa kdo jih bo pobral.

39:7  In sedaj, Gospod, kaj [naj] pričakujem? Moje upanje je v tebi.

39:8  Osvobodi me pred vsemi mojimi prestopki. Ne naredi me [za] grajo nespametnim.

39:9  Bil sem nem, svojih ust nisem odprl, ker si ti to storil.

39:10  Umakni svoj udarec proč od mene. Použit sem z zamahom tvoje roke.

39:11  Kadar za krivičnost z grajanjem korigiraš človeka, storiš, da njegova lepota shira kakor molj. Zagotovo je vsak človek ničevost.

39:12  Sela. Usliši mojo molitev, oh Gospod in pazljivo prisluhni mojemu vpitju, ob mojih solzah ne molči. kajti jaz sem tujec s teboj in začasni prebivalec, kakor so bili vsi moji očetje.

39:13  Oh, prizanesi mi, da lahko obnovim moč, preden grem naprej in ne bom več.