SloKJV - Psalms - 132

132:1  Gospod, spomni se Davida in vseh njegovih stisk,

132:2  kako je prisegel Gospodu in se zaobljubil mogočnemu Jakobovemu Bogu:

132:3  „Zagotovo ne bom prišel v šotorsko svetišče svoje hiše niti šel gor v svojo posteljo,

132:4  svojim očem ne bom dal spanja ali dremanja svojim vekam,

132:5  dokler ne najdem kraja za Gospoda, prebivališča za mogočnega Jakobovega Boga.“

132:6  § Glej, slišali smo o tem v Efráti, to smo našli na gozdnih poljih.

132:7  Šli bomo v njegova šotorska svetišča, oboževali bomo ob njegovi pručki.

132:8  Vstani, oh Gospod, v svoj počitek, ti in skrinja tvoje moči.

132:9  Naj bodo tvoji duhovniki oblečeni s pravičnostjo in tvoji sveti naj vzklikajo od veselja.

132:10  Zaradi svojega služabnika Davida ne obrni obličja proč od svojega maziljenca.

132:11  Gospod je Davidu prisegel z resnico, ne bo se odvrnil od nje: „Od sadu tvojega telesa bom postavil na tvoj prestol.

132:12  Če se bodo tvoji otroci držali moje zaveze in mojega pričevanja, da jih bom jaz učil, bodo tudi njihovi otroci sedeli na tvojem prestolu na vékomaj.“

132:13  Kajti Gospod je izbral Sion, zaželel si ga je za svoje prebivališče.

132:14  „To je moj počitek na veke, tukaj bom prebival, ker sem si ga zaželel.

132:15  Obilno bom blagoslavljal njegovo preskrbo, njegove uboge bom nasičeval s kruhom.

132:16  Prav tako bom njegove duhovnike oblekel z rešitvijo duš in njegovi sveti bodo glasno vzklikali od veselja.

132:17  Tam bom storil Davidovemu rogu, da vzbrsti, odredil sem svetilko za svojega maziljenca.

132:18  Njegove sovražnike bom oblekel s sramoto, toda na njem samem bo cvetela njegova krona.“