SloKJV - Psalms - 109

109:1  Ne molči, oh Bog moje hvale,

109:2  kajti usta zlobnih in usta varljivcev so bila odprta proti meni, zoper mene so govorili z lažnivim jezikom.

109:3  Obkrožili so me tudi z besedami sovraštva in brez vzroka so se borili zoper mene.

109:4  Zaradi moje ljubezni so moji nasprotniki, toda samega sebe izročam molitvi.

109:5  Nagradili so me [z] zlom za dobro in sovražijo me zaradi moje ljubezni.

109:6  § Nad njim postavi zlobnega človeka in naj Satan stoji na njegovi desnici.

109:7  Ko bo sojen, naj bo obsojen in njegova molitev naj postane greh.

109:8  Njegovih dni naj bo malo; in drug naj prevzame njegovo službo.

109:9  Naj bodo njegovi otroci brez očeta in njegova žena vdova.

109:10  Naj bodo njegovi otroci nenehno potepuhi in [naj] beračijo. Svoj kruh naj iščejo tudi izven svojih zapuščenih krajev.

109:11  Naj izsiljevalec zgrabi vse, kar ima in tujci naj oplenijo njegov trud.

109:12  Naj ne bo nikogar, da mu nakloni usmiljenje niti naj ne bo nikogar, da podpre njegove osirotele otroke.

109:13  Njegovo potomstvo naj bo iztrebljeno in v naslednjem rodu naj bo njihovo ime izbrisano.

109:14  Naj krivičnost njegovih očetov ne bo pozabljena pri Gospodu in greh njegove matere naj ne bo izbrisan.

109:15  Naj bodo nenehno pred Gospodom, da bi spomin nanje lahko odrezal iz zemlje.

109:16  Zato ker se ni spomnil, da pokaže usmiljenje, temveč je preganjal ubogega in pomoči potrebnega moža, da mogoče celó ubije potrtega v srcu.

109:17  Kakor je ljubil prekletstvo, tako naj le-to pride nadenj; kakor se ni razveseljeval v blagoslavljanju, tako naj bo le-to daleč od njega.

109:18  Kakor se je oblačil s prekletstvom, podobno kakor s svojo obleko, tako naj le-to pride v njegovo notranjost kakor voda in kakor olje v njegove kosti.

109:19  Naj bo to kakor obleka, ki ga pokriva in namesto pasu, s katerim je nenehno opasan.

109:20  Naj bo to nagrada mojim nasprotnikom od Gospoda in tistim, ki govorijo zlo zoper mojo dušo.

109:21  Toda ti delaj zame, oh Bog, Gospod, zaradi svojega imena; osvobodi me, ker je tvoje usmiljenje dobro.

109:22  Kajti jaz sem ubog in pomoči potreben in moje srce je ranjeno znotraj mene.

109:23  Odhajal sem kakor senca, ko se zmanjšuje, kakor leteča kobilica sem premetavan sem ter tja.

109:24  Moja kolena so šibka zaradi posta in mojemu mesu manjka mastnosti.

109:25  Postal sem jim tudi graja; ko so pogledali name, so stresali svoje glave.

109:26  Pomagaj mi, oh Gospod, moj Bog, oh reši me glede na svoje usmiljenje,

109:27  da bodo lahko vedeli, da je to tvoja roka, da si ti, Gospod, to storil.

109:28  Naj preklinjajo, toda ti blagoslavljaj. Ko vstanejo, naj bodo osramočeni, toda tvoj služabnik naj se veseli.

109:29  Naj bodo moji nasprotniki oblečeni s sramoto in naj se kakor z ogrinjalom pokrijejo s svojo lastno zmedenostjo.

109:30  S svojimi usti bom silno hvalil Gospoda; da, hvalil ga bom med množico.

109:31  Kajti stal bo ob desnici ubogega, da ga reši pred tistimi, ki obsojajo njegovo dušo.