SloKJV - Psalms - 104

104:1  Blagoslavljaj Gospoda, oh moja duša. Oh Gospod, moj Bog, ti si tako velik, oblečen si s častjo in veličanstvom.

104:2  Ki se pokrivaš s svetlobo kakor z obleko, ki razteguješ nebesni obok kakor zaveso,

104:3  ki polagaš bruna svojih sob v vodah, ki delaš oblake [za] svoj bojni voz, ki hodiš na perutih vetra,

104:4  § ki svoje angele delaš za duhove, svoje služabnike za goreč ogenj,

104:5  ki polagaš temelje zemlje, da na veke ne bo odstranjena.

104:6  Pokrivaš jo z globinami kakor z obleko, vode so stale nad gorami.

104:7  Ob tvojem oštevanju so zbežale, ob glasu tvojega groma so odhitele.

104:8  § Gredo gor po gorah, gredo dol po dolinah, na kraj, ki si ga ti ustvaril zanje.

104:9  Postavil si mejo, da je ne morejo prečkati, da se ponovno ne obrnejo in ne pokrijejo zemlje.

104:10  On izvire pošilja v doline, ki tečejo med hribi.

104:11  Dajejo piti vsaki poljski živali, divji osli si gasijo svojo žejo.

104:12  Poleg njih bo perjad neba, ki žvrgoli med mladikami, imela svoje prebivališče.

104:13  Iz svojih sob namaka hribe, zemlja je nasičena s sadom tvojih del.

104:14  Travi povzroča, da raste za živino in zelišče za služenje človeku, da lahko obrodi hrano iz zemlje

104:15  in vino, da razveseljuje človekovo srce in olje, da njegovemu obrazu stori, da zasveti in kruh, ki utrjuje človekovo srce.

104:16  Gospodova drevesa so polna soka, libanonske cedre, ki jih je posadil,

104:17  kjer si ptice pletejo svoja gnezda; glede štorklje, so ciprese njena hiša.

104:18  Visoki hribi so zatočišče za divje koze in skale za kunce.

104:19  Luno je določil za obdobja, sonce pozna svoje zahajanje.

104:20  Delaš temo in je noč, ko vse gozdne živali lazijo naprej.

104:21  Mladi levi rjovejo za svojim plenom in iščejo svojo hrano od Boga.

104:22  Sonce vzhaja, zberejo se skupaj in se zleknejo v svoje brloge.

104:23  Človek hodi naprej k svojemu delu in k svojemu trudu do večera.

104:24  Oh Gospod, kako mnogotera so tvoja dela! V modrosti si jih vsa naredil, zemlja je polna tvojih bogastev.

104:25  Tako je to veliko in široko morje, v katerem so brezštevilne plazeče stvari, tako majhne kakor velike živali.

104:26  Tam se vozijo ladje, tam je ta leviatán, katerega si naredil, da se igra v njem.

104:27  Vsi ti čakajo nate, da jim lahko daš njihovo hrano v pravšnjem obdobju.

104:28  To jim daješ, pobirajo; odpiraš svojo roko, nasičujejo se z dobrim.

104:29  Skrivaš svoj obraz, preplašijo se; jemlješ njihov dih, umrejo in se vrnejo k svojemu prahu.

104:30  Svojega duha pošiljaš naprej, ustvarjeni so; in obnavljaš obličje zemlje.

104:31  Gospodova slava bo vztrajala na veke, Gospod se bo veselil v svojih delih.

104:32  Gleda na zemljo in ta se trese, dotika se hribov in se kadijo.

104:33  Dokler živim, bom prepeval Gospodu, dokler imam svoj obstoj, bom prepeval hvalo svojemu Bogu.

104:34  Moje premišljevanje o njem bo prijetno, veselil se bom v Gospodu.

104:35  Naj bodo grešniki použiti z zemlje in naj zlobnega ne bo več. Blagoslavljaj Gospoda, oh moja duša. Hvalite Gospoda.