SloKJV - Psalms - 88

88:1  Oh Gospod Bog, rešitev moje duše, pred teboj sem klical dan in noč.

88:2  Naj moja molitev pride predte, svoje uho nagni k mojemu klicu,

88:3  kajti moja duša je polna stisk in moje življenje se bliža grobu.

88:4  Prištet sem s tistimi, ki gredo dol v jamo. Sem kakor človek, ki nima moči.

88:5  Svoboden med mrtvimi, kakor umorjeni, ki ležijo v grobu, katerih se ne spominjaš več in iztrebljeni so iz tvoje roke.

88:6  Položil si me v najglobljo jamo, v temo, v globine.

88:7  Tvoj bes trdno leži na meni in prizadel si me z vsemi svojimi valovi.

88:8  Sela. Mojega znanca si postavil daleč od mene, njim si me naredil [za] ogabnost, zaprt sem in ne morem priti ven.

88:9  Moje oko žaluje zaradi stiske, Gospod, vsak dan sem klical k tebi, svoje roke sem iztegoval k tebi.

88:10  Hočeš mrtvim pokazati čudeže? Mar bodo mrtvi vstali in te hvalili?

88:11  Sela. Bo tvoja ljubeča skrbnost oznanjena v grobu? Ali tvoja zvestoba v propadu?

88:12  Bodo tvoji čudeži spoznani v temi? In tvoja pravičnost v deželi pozabljivosti?

88:13  Toda jaz sem klical k tebi, oh Gospod in zjutraj te bo moja molitev prestregla.

88:14  Gospod, zakaj zavračaš mojo dušo? Zakaj skrivaš svoj obraz pred menoj?

88:15  Prizadet sem in od svoje mladosti pripravljen umreti, medtem ko trpim tvoje strahote, sem raztresen.

88:16  Tvoj kruti bes gre prek mene, tvoje strahote so me uničile.

88:17  Vsak dan so prišli okoli mene kakor voda, skupaj so me obkrožali.

88:18  Ljubega in prijatelja si postavil daleč od mene in mojega znanca v temo.