SloKJV - II Chronicles - 30

30:1  Ezekíja je poslal k vsemu Izraelu in Judu in napisal tudi pisma Efrájimu in Manáseju, da naj pridejo h Gospodovi hiši v Jeruzalemu, da praznujejo pasho Gospodu, Izraelovemu Bogu.

30:2  Kajti kralj je sprejel nasvet in njegovi princi in vsa skupnost v Jeruzalemu, da v drugem mesecu praznujejo pasho.

30:3  Kajti niso je mogli imeti ob tistem času, ker se duhovniki niso zadosti posvetili, niti se ljudstvo ni zbralo skupaj k Jeruzalemu.

30:4  Stvar je ugajala kralju in vsej skupnosti.

30:5  Tako so potrdili odlok, da ga razglasijo po vsem Izraelu, od Beeršébe, celo do Dana, da bi prišli praznovat pasho Gospodu, Izraelovemu Bogu, v Jeruzalemu, kajti že dolgo časa tega niso storili na takšen način, kot je bilo to napisano.

30:6  Tako so tekači odšli s pismi kralja in njegovih princev po vsem Izraelu in Judu in glede na kraljevo zapoved, rekoč: „Vi, Izraelovi otroci, se ponovno obrnite h Gospodu, Bogu Abrahama, Izaka in Izraela in on se bo obrnil k preostanku izmed vas, ki ste pobegnili iz roke asirskih kraljev.

30:7  Vi pa ne bodite podobni vašim očetom in podobni vašim bratim, ki so grešili zoper Gospoda, Boga svojih očetov, ki jih je zato izročil v opustošenje, kakor vidite.

30:8  Torej ne bodite trdovratni, kakor so bili vaši očetje, temveč se uklonite Gospodu in vstopite v njegovo svetišče, ki ga je posvetil na veke, in služite Gospodu, vašemu Bogu, da se okrutnost njegovega besa lahko odvrne od vas.

30:9  Kajti če se ponovno obrnete h Gospodu, bodo vaši bratje in vaši otroci našli sočutje pred tistimi, ki jih vodijo ujete, tako da se bodo ponovno vrnili v to deželo, kajti Gospod, vaš Bog, je usmiljen in milostljiv in svojega obraza ne bo odvrnil od vas, če se vi vrnete k njemu.

30:10  Tako je pošta šla od mesta do mesta po vsej deželi, od Efrájima in Manáseja, celo do Zábulona, toda smejali so se jim do norčevanja in jih zasmehovali.

30:11  Kljub temu so se številni izmed Aserja, Manáseja in Zábulona ponižali in prišli v Jeruzalem.

30:12  Tudi v Judu je bila Božja roka, da jim da eno srce, da storijo zapoved kralja in princev, po Gospodovi besedi.

30:13  V Jeruzalemu se je zbralo mnogo ljudstva, zelo velika skupnost, da bi v drugem mesecu praznovali praznik nekvašenega kruha.

30:14  Vzdignili so se in odnesli oltarje, ki so bili v Jeruzalemu in vse kadilne oltarje so odnesli proč in jih vrgli v potok Kidron.

30:15  Potem so na štirinajsti dan drugega meseca zaklali pasho. Duhovniki in Lévijevci so bili osramočeni in se posvetili in prinesli so žgalne daritve v Gospodovo hišo.

30:16  Stali so na svojem mestu, po njihovem običaju, glede na postavo Mojzesa, Božjega moža. Duhovniki so poškropili kri, ki so jo prejeli iz rok Lévijevcev.

30:17  Kajti v skupnosti so bili številni, ki niso bili posvečeni, zato so bili Lévijevci zadolženi za zakol pashe za vsakogar, ki ni bil čist, da jih posvetijo Gospodu.

30:18  Kajti množica ljudstva, celó številni izmed Efrájima, Manáseja, Isahárja in Zábulona se niso očistili, vendar so jedli pasho drugače, kot je bilo napisano. Toda Ezekíja je molil zanje, rekoč: „Dobri Gospod naj odpusti vsakomur,

30:19  ki pripravlja svoje srce, da išče Boga, Gospoda Boga svojih očetov, čeprav ni očiščen glede na očiščevanje svetišča.“

30:20  Gospod je prisluhnil Ezekíju ter ozdravil ljudstvo.

30:21  Izraelovi otroci, ki so bili prisotni v Jeruzalemu, so z velikim veseljem sedem dni imeli praznik nekvašenega kruha. Lévijevci in duhovniki so dan za dnem hvalili Gospoda, pojoč Gospodu z glasnimi glasbili.

30:22  Ezekíja je tolažilno govoril vsem Lévijevcem, ki so učili dobrega Gospodovega spoznanja. Jedli so vseh sedem prazničnih dni, žrtvovali mirovne daritve in delali priznanje Gospodu, Bogu svojih očetov.

30:23  Celoten zbor se je posvetoval, da praznuje [še] drugih sedem dni. In z veseljem so praznovali [še] drugih sedem dni.

30:24  Kajti Judov kralj Ezekíja je dal skupnosti tisoč bikcev in sedem tisoč ovc, in princi so dali skupnosti tisoč bikcev in deset tisoč ovc. In veliko število duhovnikov se je posvetilo.

30:25  Vsa Judova skupnost, z duhovniki in Lévijevci in ves zbor, ki je prišel iz Izraela in tujci, ki so prišli iz Izraelove dežele in tisti, ki so prebivali v Judu, so se veselili.

30:26  Tako je bila v Jeruzalemu velika radost, kajti od časa Salomona, Davidovega sina, Izraelovega kralja, ni bilo [česa] podobnega v Jeruzalemu.

30:27  Potem so duhovniki, Lévijevci, vstali, blagoslovili ljudstvo in njihov glas je bil slišan in njihova molitev je prišla gor do njegovega svetega prebivališča, celó do nebes.