SloKJV - Joshua - 2

2:1  Nunov sin Józue je iz Šitíma na skrivaj poslal ogledovat dva moža, rekoč: „Pojdita, poglejta deželo, celo Jeriho.“ Odšla sta ter prišla v hišo pocestnice, po imenu Rahába in tam prenočila.

2:2  Kralju Jerihe je bilo povedano, rekoč: „Glej, nocoj sta prišla sèm moža izmed Izraelovih otrok, da preiščeta deželo.“

2:3  Kralj Jerihe je poslal k Rahábi, rekoč: „Privedi naprej moža, ki sta prišla k tebi, ki sta vstopila v tvojo hišo, kajti prišla sta, da bi preiskala vso deželo.“

2:4  Ženska je vzela dva moža ter ju skrila in rekla tako: „K meni sta prišla moža, toda nisem vedela od kod sta bila

2:5  in pripetilo se je okoli časa zapiranja velikih vrat, ko je bilo temno, da sta moža odšla ven. Kam sta moža odšla, ne vem. Hitro ju zasledujte, kajti dohiteli ju boste.“

2:6  Toda ona ju je privedla na streho hiše in ju skrila s stebli lana, katera je razvrstila na strehi.

2:7  Možje so ju zasledovali po poti k Jordanu, k prehodom in takoj, ko so tisti, ki so ju zasledovali, odšli ven, so zaprli velika vrata.

2:8  Preden sta se ulegla, je prišla k njima na streho

2:9  in možema rekla: „Vem, da vam je Gospod dal to deželo in da je vaša strahota padla na nas in da vsi prebivalci dežele zaradi vas slabijo.

2:10  Kajti slišali smo kako je Gospod za vas posušil vode Rdečega morja, ko ste prišli iz Egipta, in kaj ste storili dvema kraljema Amoréjcev, ki sta bila na drugi strani Jordana, Sihónu in Ogu, katera ste popolnoma uničili.

2:11  Takoj, ko smo slišali te stvari, so se naša srca stopila, niti tam zaradi vas ni ostalo nič več poguma v kateremkoli človeku, kajti Gospod, vaš Bog, on je Bog v nebesih zgoraj in na zemlji spodaj.

2:12  Zdaj torej, prosim vaju, prisezita mi pri Gospodu, ker sem vama izkazala prijaznost, da bosta tudi vidva izkazala prijaznost hiši mojega očeta in mi dala zanesljivo znamenje

2:13  in da boste mojega očeta rešili živega in mojo mati, moje brate, moje sestre in vse, kar imajo in naša življenja osvobodili pred smrtjo.“

2:14  Moža sta ji odgovorila: „Najina življenja za vaša, če ne izustiš te naše stvari. Zgodilo se bo, ko nam Gospod da deželo, da bomo s teboj postopali prijazno in zvesto.“

2:15  Potem ju je po vrvi spustila skozi okno, kajti njena hiša je bila na mestnem obzidju in prebivala je na obzidju.

2:16  Rekla jima je: „Spravita se do gore, da vaju ne bi srečali zasledovalci in tam se skrivajta tri dni, dokler se zasledovalci ne vrnejo in potem lahko gresta svojo pot.“

2:17  Moža sta ji rekla: „Midva bova brez krivde glede te tvoje prisege, s katero si naju prisegla.

2:18  Glej, ko pridemo v deželo, boš to škrlatno vrv privezala na okno, skozi katerega si naju spustila dol in domov k sebi boš privedla svojega očeta, svojo mater, svoje brate in vso družino svojega očeta.

2:19  Zgodilo se bo, da kdorkoli bo šel ven skozi vrata tvoje hiše na ulico, bo njegova kri na njegovi glavi, midva pa bova brez krivde. In kdorkoli bo s teboj v hiši, njegova kri bo na najini glavi, če bo katerakoli roka nad njim.

2:20  Če izustiš to našo stvar, potem bova prosta tvoje prisege, s katero si naju primorala priseči.“

2:21  Rekla je: „Glede na vajine besede, tako naj bo to.“ Poslala ju je proč in sta odšla in na okno je privezala škrlatno vrv.

2:22  Odšla sta in prišla h gori ter tam ostala tri dni, dokler se zasledovalci niso vrnili. Zasledovalci so ju iskali po vsej poti, toda niso ju našli.

2:23  Tako sta se oba moža vrnila in spustila z gore, šla čez in prišla k Nunovemu sinu Józuetu in mu povedala vse stvari, ki so se jima pripetile

2:24  Józuetu sta rekla: „Resnično, Gospod je v naše roke izročil vso deželo, kajti celo vsi prebivalci dežele zaradi nas slabijo.“