SloChraska - Leviticus - 24

24:1  In Gospod je govoril Mojzesu, rekoč:

24:2  Ukaži sinovom Izraelovim, naj ti prineso čistega, iztolčenega oljkovega olja za svetilo, da bi gorele svetilnice neprestano.

24:3  Zunaj zagrinjala, ki visi pred pričevanjem, v shodnem šatoru naj jih postavlja Aron, da svetijo od večera do jutra pred Gospodom neprestano: večna to bodi postava za prihodnje rodove vaše.

24:4  Na čistem svečniku naj razpostavlja svetilnice pred Gospodom neprestano.

24:5  In vzemi bele moke in speci iz nje dvanajst hlebov; iz dveh desetink bodi vsak hleb.

24:6  In polóži jih v dve vrsti, po šest na vrsto, na čisto mizo pred Gospodom.

24:7  In vrh vsake vrste deni čistega kadila, ki bodi kruhov spomin, ognjena daritev Gospodu.

24:8  Vsako soboto naj jih razvršča duhovnik pred Gospodom neprestano; od strani sinov Izraelovih je to večna zaveza.

24:9  In naj bodo Aronovi in sinov njegovih, da jih jedo na svetem kraju; zakaj to je presveto njemu od ognjenih daritev Gospodovih po večni določbi.

24:10  In pride sin izraelske žene, čigar oče pa je bil Egipčan, med sinove Izraelove, in spreta se v taborišču sin izraelske žene in neki Izraelec.

24:11  In sin izraelske žene zasramuje ime Božje in preklinja. Pa ga pripeljejo k Mojzesu. In materi njegovi je bilo ime Šelomita, hči Dibrijeva, iz Danovega rodu.

24:12  In ga denejo v zapor, dokler ne prejmejo odgovora, kaj veli Gospod.

24:13  Tedaj ogovori Gospod Mojzesa, rekoč:

24:14  Izpelji tistega preklinjalca ven iz taborišča, in vsi, ki so ga slišali, naj mu položé roke svoje na glavo, in naj ga vsa občina posuje s kamenjem.

24:15  Sinom Izraelovim pa sporóči, govoreč: Kdorkoli preklinja Boga svojega, bo nosil greh svoj.

24:16  In kdor zasramuje ime Gospodovo, mora umreti; brez ugovora naj ga vsa občina omeče s kamenjem: tujca in rojaka, ko zasramuje to ime, naj usmrte.

24:17  In kdor ubije kateregakoli človeka, mora umreti;

24:18  kdor pa ubije katero živino, jo mora povrniti: življenje za življenje.

24:19  In kdor povzroči poškodbo bližnjemu svojemu, naj se mu stori, kakor je storil:

24:20  rano za rano, oko za oko, zob za zob; kakor je prizadel poškodbo človeku, tako naj se mu povrne.

24:21  Kdor torej ubije živino, naj se pobota, kdor pa ubije človeka, naj umrje.

24:22  Ista sodba bodi pri vas za tujca in za rojaka; zakaj jaz sem Gospod, Bog vaš.

24:23  In Mojzes sporoči to sinovom Izraelovim. In izpeljejo tistega, ki je preklinjal, ven iz šatorišča ter ga posujejo s kamenjem. In storili so sinovi Izraelovi, kakor je bil Gospod zapovedal Mojzesu.