SloChraska - Mark - 2

2:1  In ko pride čez nekoliko dni zopet v Kafarnavm, začujejo, da je doma.

2:2  In precej se jih zbere mnogo, toliko, da niso imeli prostora tudi pred vrati ne. In govoril jim je besedo Božjo.

2:3  Pa pridejo in prineso k njemu mrtvoudnega, ki so ga štirje nosili.

2:4  In ko se mu niso mogli približati zavoljo množice, odkrijejo streho, kjer je bil; in ko so jo predrli, spuste doli posteljo, na kateri je mrtvoudni ležal.

2:5  Ko pa vidi Jezus njih vero, reče mrtvoudnemu: Sin, odpuščeni so ti grehi.

2:6  Tam pa je sedelo nekaj pismarjev, ki so premišljali v srcih svojih:

2:7  Kaj ta tako govori? Boga preklinja! Kdo more odpuščati grehe, razen eden, Bog?

2:8  In spoznavši precej z duhom svojim, da tako premišljajo sami pri sebi, jim reče Jezus: Kaj to premišljate v srcih svojih?

2:9  Kaj je laže, reči mrtvoudnemu: Odpuščeni so ti grehi, ali reči: Vstani in vzemi posteljo svojo in hodi?

2:10  Da boste pa vedeli, da ima Sin človekov oblast, na zemlji odpuščati grehe (veli mrtvoudnemu):

2:11  Tebi pravim: Vstani, vzemi posteljo svojo in pojdi na dom svoj!

2:12  In vstane in precej vzame posteljo ter odide vpričo vseh, da se vsi čudijo in Boga hvalijo, govoreč: Nikoli nismo kaj takega videli!

2:13  In zopet odide k morju. In vse ljudstvo je prihajalo k njemu, in jih je učil.

2:14  In mimogrede ugleda Levija, sina Alfejevega, sedečega na mitnici, in mu reče: Pojdi za menoj! In vstane in gre za njim.

2:15  In zgodi se, ko je sedel za mizo v hiši njegovi, da je tudi mnogo cestninarjev in grešnikov sedelo z Jezusom in njegovimi učenci; kajti veliko jih je bilo, in so hodili za njim.

2:16  In ko pismarji in farizeji vidijo, da jé s cestninarji in grešniki, reko učencem njegovim: Z mitarji in grešniki jé in pije!

2:17  In ko Jezus to sliši, jim reče: Zdravi ne potrebujejo zdravnika, ampak bolni. Nisem prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.

2:18  Učenci Janezovi in farizeji pa so se postili; ter pridejo in mu reko: Zakaj se Janezovi in farizejski učenci postijo, tvoji učenci se pa ne postijo?

2:19  In Jezus jim reče: Ali se morejo svatje postiti, kadar je ženin ž njimi? Dokler imajo s seboj ženina, se ne morejo postiti.

2:20  Pridejo pa dnevi, ko se jim odvzame ženin; in tedaj se bodo postili tisti dan.

2:21  Nihče ne prišiva zaplate iz novega sukna na staro oblačilo, sicer odtrga nova zaplata še kaj od starega in luknja se naredi še hujša.

2:22  In nihče ne deva novega vina v stare mehove, sicer predere novo vino mehove, in vino pride v nič in tudi mehovi; temuč novo vino je vlivati v nove mehove.

2:23  In zgodi se, da je šel v soboto skozi setve, in učenci njegovi začno po poti grede trgati klasje.

2:24  Pa mu reko farizeji: Glej, kaj delajo v soboto, kar se ne sme?

2:25  In jim reče: Niste li nikoli brali, kaj je storil David, ko je bil v sili in lačen, on in kateri so bili ž njim?

2:26  Kako je šel v hišo Božjo, ko je bil Abiatar veliki duhovnik, in je jedel predložene kruhe, ki jih ne sme nihče jesti razen duhovnikov, in je dal tudi tistim, ki so bili ž njim?

2:27  In jim reče: Sobota je ustvarjena zaradi človeka, a ne človek zaradi sobote.

2:28  Zato je Sin človekov tudi sobote gospodar.