SloKJV - Genesis - 12

12:1  Gospod je torej rekel Abramu: „Pojdi ven iz svoje dežele in iz svojega sorodstva in iz hiše svojega očeta v deželo, ki ti jo bom pokazal.

12:2  Iz tebe bom naredil velik narod in blagoslovil te bom in tvoje ime naredil veliko in ti boš blagoslov.

12:3  Blagoslovil bom tiste, ki te blagoslavljajo in preklel tistega, ki te preklinja, in v tebi bodo blagoslovljene vse družine zemlje.“

12:4  Tako je Abram odšel, kakor mu je Gospod spregovoril in Lot je šel z njim. Abram pa je bil star petinsedemdeset let, ko je odšel iz Harána.

12:5  Abram je vzel svojo ženo Sarájo in Lota, sina svojega brata ter vse njuno imetje, ki sta ga zbrala in duše, ki sta jih pridobila v Haránu in šli so, da gredo v kánaansko deželo in prišli so v kánaansko deželo.

12:6  Abram je šel skozi deželo do kraja Sihem, na Moréjevo ravnino. In takrat je bil v deželi Kánaanec.

12:7  Gospod se je prikazal Abramu ter rekel: „To deželo bom dal tvojemu potomcu.“ In tam je zgradil oltar Gospodu, ki se mu je prikazal.

12:8  Od tam se je prestavil h gori na vzhodu Betela ter postavil svoj šotor in Betel je imel na zahodu, Aj pa na vzhodu. Tam je zgradil oltar Gospodu ter klical h Gospodovemu imenu.

12:9  § Abram je potoval in še vedno šel proti jugu.

12:10  V deželi pa je bila lakota in Abram je odšel dol v Egipt, da tam začasno prebiva, kajti lakota v deželi je bila boleča.

12:11  Toda pripetilo se je, ko je prišel blizu, da vstopi v Egipt, da je rekel svoji ženi Saráji: „Glej, torej vem, da si na pogled lepa ženska,

12:12  zato se bo zgodilo, ko te bodo Egipčani zagledali, da bodo rekli: ‚To je njegova žena‘ in bodo mene ubili, toda tebe bodo ohranili pri življenju.

12:13  Reci, prosim te, [da] si moja sestra, da bo zaradi tebe lahko dobro z menoj in bo moja duša živela zaradi tebe.“

12:14  Pripetilo se je, ko je Abram prišel v Egipt, da so Egipčani zagledali žensko, da je bila zelo lepa.

12:15  Tudi faraonovi princi so jo videli in jo priporočili pred faraonom in ženska je bila vzeta v faraonovo hišo.

12:16  In zaradi nje je [z] Abramom dobro ravnal, in imel je ovce, vole, osle, sluge, dekle, oslice in kamele.

12:17  Gospod pa je zaradi Abramove žene Saráje trpinčil faraona in njegovo hišo z velikimi nadlogami.

12:18  Faraon je poklical Abrama ter mu rekel: „Kaj je to, kar si mi storil? Zakaj mi nisi povedal, da je bila tvoja žena?

12:19  § Zakaj si rekel: ‚Moja sestra je?‘ Tako bi jo lahko vzel k sebi za ženo. Zdaj torej glej svojo ženo, vzemi jo in pojdi svojo pot.“

12:20  Faraon je glede njega zapovedal svojim ljudem in poslali so ga proč in njegovo ženo in vse, kar je imel.