SloKJV - Genesis - 2

2:1  Tako sta bila končana nebesni svod in zemlja in vsa njuna vojska.

2:2  Na sedmi dan je Bog končal svoje delo, ki ga je naredil; in na sedmi dan je počival od vsega svojega dela, ki ga je naredil.

2:3  Bog je blagoslovil sedmi dan ter ga posvetil, zato ker je na ta [dan] počival od vsega svojega dela, ki ga je Bog ustvaril in naredil.

2:4  To so rodovi nebesnega svoda in zemlje, ko so bili ustvarjeni, na dan, ko je Gospod Bog naredil zemljo in nebesni svod

2:5  in vsako poljsko rastlino, preden je bila na zemlji in vsako poljsko zelišče, preden je zraslo, kajti Gospod Bog na zemljo ni poslal dežja in ni bilo človeka, da obdeluje tla.

2:6  Toda meglica se je dvigala iz zemlje in namakala celotno obličje tal.

2:7  Gospod Bog je iz prahu tal oblikoval človeka in v njegove nosnice vdihnil dih življenja, in človek je postal živa duša.

2:8  Gospod Bog je zasadil vrt proti vzhodu v Edenu, in tja je postavil človeka, katerega je oblikoval.

2:9  Gospod Bog je naredil, da iz tal požene vsako drevo, ki je prijetno pogledu in dobro za hrano; tudi drevo življenja v sredi vrta in drevo spoznanja dobrega in zla.

2:10  In reka je izvirala iz Edena, da namaka vrt in od tam je bila razdeljena v štiri glave.

2:11  Ime prve je Pišón. To je ta, ki obkroža celotno deželo Havilá, kjer je zlato

2:12  in zlato te dežele je dobro; tam je bdelij in kamen oniks.

2:13  § Ime druge reke je Gihon. Ta ista je ta, ki obkroža celotno deželo Etiopijo.

2:14  § Ime tretje reke je Hidekel. To je ta, ki gre proti vzhodu Asirije. In četrta reka je Evfrat.

2:15  Gospod Bog je vzel človeka ter ga postavil v edenski vrt, da ga prirezuje in da ga varuje.

2:16  Gospod Bog je človeku zapovedal, rekoč: „Od vsakega vrtnega drevesa lahko prosto ješ,

2:17  toda od drevesa spoznanja dobrega in zla, ne smeš jesti od njega, kajti na dan, ko boš od njega jedel, boš zagotovo umrl.“

2:18  Gospod Bog je rekel: „To ni dobro, da bi bil človek sam. Naredil mu bom pomoč, primerno zanj.“

2:19  Iz tal je Gospod Bog oblikoval vsako poljsko žival in vsako zračno perjad in jih privedel k Adamu, da vidi, kako jih bo poimenoval. In kakorkoli je Adam vsako živo ustvarjeno bitje poimenoval, to je bilo njeno ime.

2:20  Adam je dal imena vsej živini, zračni perjadi in vsaki poljski živali, toda za Adama ni bilo najti pomoči, primerne zanj.

2:21  Gospod Bog je storil, da je na Adama padlo globoko spanje in je zaspal. Vzel je eno izmed njegovih reber ter namesto le-tega zaprl meso

2:22  in [iz] rebra, ki ga je Gospod Bog vzel iz človeka, je naredil žensko in jo privedel k človeku.

2:23  Adam je rekel: „To je sedaj kost iz mojih kosti in meso iz mojega mesa. Imenovala se bo Ženska, ker je bila vzeta iz Moškega.“

2:24  Zatorej bo moški zapustil svojega očeta in svojo mater in se bo trdno pridružil svoji ženi in oba bosta eno meso.

2:25  Oba sta bila naga, mož in njegova žena in ni ju bilo sram.