SloKJV - Genesis - 37

37:1  Jakob je prebival v deželi, v kateri je bil njegov oče tujec, v kánaanski deželi.

37:2  To so Jakobovi rodovi. Jožef je bil star sedemnajst let, ko je s svojimi brati pasel trop in deček je bil s sinovi Bilhe in s sinovi Zilpe, ženama svojega očeta. Jožef je svojemu očetu prinesel njihovo zlo poročilo.

37:3  § Torej Izrael je bolj ljubil Jožefa kakor vse svoje otroke, ker je bil sin njegove visoke starosti. Naredil mu je plašč iz mnogih barv.

37:4  Ko so njegovi bratje videli, da ga je njihov oče bolj ljubil kakor vse njegove brate, so ga zasovražili in niso mogli miroljubno govoriti z njim.

37:5  Jožef je sanjal sanje in te je povedal svojim bratom, oni pa so ga še bolj sovražili.

37:6  Rekel jim je: „Poslušajte, prosim vas, te sanje, ki sem jih sanjal.

37:7  Kajti, glejte, na polju smo vezali snope in glejte, moj snop je vstal in tudi stal pokončno. Glejte, vaši snopje so stali naokoli in se globoko priklanjali mojemu snopu.“

37:8  Njegovi bratje so mu rekli: „Ali boš zares kraljeval nad nami? Ali boš zares imel gospostvo nad nami?“ In še bolj so ga zasovražili zaradi njegovih sanj in zaradi njegovih besed.

37:9  Sanjal je še druge sanje in te povedal svojim bratom in rekel: „Glejte, še sem sanjal sanje. Glejte globoko so se mi priklanjali sonce in luna in enajst zvezd.“

37:10  Te je povedal svojemu očetu in svojim bratom. Njegov oče pa ga je oštel in mu rekel: „Kaj so te sanje, ki si jih sanjal? Naj zares pridemo jaz, tvoja mati in tvoji bratje, da se ti priklonimo k zemlji?“

37:11  Njegovi bratje so mu zavidali, toda njegov oče je obeležil besede.

37:12  Njegovi bratje so odšli, da pasejo trop svojega očeta v Sihemu.

37:13  Izrael je rekel Jožefu: „Mar tvoji bratje ne pasejo tropa v Sihemu? Pridi in poslal te bom k njim.“ Ta mu je rekel: „Tukaj sem.“

37:14  Rekel mu je: „Pojdi, prosim te, poglej če je dobro s tvojimi brati in dobro s tropi in besedo mi ponovno prinesi nazaj.“ Tako ga je poslal iz hebrónske doline in je prišel v Sihem.

37:15  Našel pa ga je neki mož in glej, taval je po polju in človek ga je vprašal, rekoč: „Kaj iščeš?“

37:16  Rekel je: „Iščem svoje brate. Povej mi, prosim te, kje pasejo svoje trope.“

37:17  Človek je rekel: „Odpravili so se od tukaj, kajti slišal sem jih reči: ‚Pojdimo v Dotán.‘“ Jožef je odšel za svojimi brati in jih našel v Dotánu.

37:18  Ko so ga od daleč zagledali, celo preden se jim je približal, so se zoper njega zarotili, da ga ubijejo.

37:19  Drug drugemu so rekli: „Glejte, ta sanjač prihaja.

37:20  Pridimo torej, ubijmo ga in ga vrzimo v neko jamo in bomo rekli: ‚Neka zla žival ga je požrla‘ in bomo videli kaj bo nastalo iz njegovih sanj.“

37:21  Ruben pa je to slišal in ga osvobodil iz njihovih rok in rekel: „Naj ga ne ubijemo mi.“

37:22  Ruben jim je rekel: „Ne prelijmo krvi, temveč ga vrzimo v tole jamo, ki je v divjini in ne položimo roke nanj,“ da bi ga lahko osvobodil iz njihovih rok, da ga ponovno izroči njegovemu očetu.

37:23  § Pripetilo pa se je, ko je Jožef prišel k svojim bratom, da so Jožefa slekli iz njegovega plašča, njegovega plašča iz mnogih barv, ki je bil na njem

37:24  in ga prijeli ter vrgli v jamo. Jama pa je bila prazna, v njej ni bilo vode.

37:25  § Usedli so se, da jedo kruh in povzdignili so svoje oči, pogledali in glej, skupina Izmaelcev je prihajala iz Gileáda, s svojimi kamelami, nesoč dišave, balzam in miro, da to odnesejo dol v Egipt.

37:26  Juda je rekel svojim bratom: „Kakšna korist je to, če ubijemo našega brata in prikrijemo njegovo kri?

37:27  Pridite in prodajmo ga Izmaelcem in naj naša roka ne bo nad njim, kajti on je naš brat in naše meso.“ Njegovi bratje so bili zadovoljni.

37:28  Potem so šli mimo midjánski trgovci in Jožefa so potegnili ter dvignili iz jame in Jožefa prodali Izmaelcem za dvajset koščkov srebra in ti so Jožefa pripeljali v Egipt.

37:29  Ruben pa se je vrnil k jami in glej, Jožefa ni bilo v jami. Raztrgal je svoja oblačila

37:30  in se vrnil k svojim bratom ter rekel: „Otroka ni in kam naj grem jaz?“

37:31  Vzeli so Jožefov plašč, zaklali kozlička izmed koz in plašč pomočili v kri

37:32  § in poslali so plašč iz mnogih barv in ga prinesli k svojemu očetu ter rekli: „To smo našli. Védi torej, ali je to plašč tvojega sina ali ne.“

37:33  Prepoznal ga je in rekel: „To je plašč mojega sina. Zla žival ga je požrla. Jožef je brez dvoma raztrgan na koščke.“

37:34  Jakob je raztrgal svoja oblačila in na svoja ledja oblekel vrečevino in mnogo dni žaloval za svojim sinom.

37:35  Vsi njegovi sinovi in vse njegove hčere so vstali, da ga potolažijo, toda odklonil je, da bi bil potolažen in rekel je: „Kajti žalujoč bom šel v grob k svojemu sinu.“ Tako je njegov oče jokal za njim.

37:36  Midjánci pa so ga prodali v Egipt k Potifárju, faraonovemu častniku in poveljniku straže.