SloKJV - Genesis - 43

43:1  Lakota v deželi pa je bila huda.

43:2  Pripetilo se je, ko so pojedli žito, ki so ga prinesli iz Egipta, da jim je njihov oče rekel: „Ponovno pojdite, kupite nam malo hrane.“

43:3  Juda mu je spregovoril, rekoč: „Človek nam je slovesno izpričal, rekoč: ‚Ne boste videli mojega obraza, razen če bo z vami vaš brat.‘

43:4  Če hočeš z nami poslati našega brata, bomo šli dol in ti kupili hrano,

43:5  toda če ga nočeš poslati, ne bomo šli dol, kajti človek nam je rekel: ‚Ne boste videli mojega obraza, razen če bo z vami vaš brat.‘“

43:6  Izrael je rekel: „Zakaj postopate z menoj tako slabo, da ste možu povedali, da imate še brata?“

43:7  Rekli so: „Mož nas je strogo povprašal on našem stanju in o našem sorodstvu, rekoč: ‚Ali vaš oče še živi? Imate še enega brata?‘ In povedali smo mu glede na pomen teh besed. Mar bi lahko zagotovo vedeli, da bo rekel: ‚Vašega brata pripeljite dol?‘“

43:8  Juda pa je svojemu očetu Izraelu rekel: „Pošlji dečka z menoj in bomo vstali ter šli, da bomo lahko živeli in ne umrli, tako mi, kakor ti in tudi naši malčki.

43:9  Jaz bom poroštvo zanj. Iz moje roke ga boš zahteval. Če ti ga ne privedem in postavim predte, potem naj krivdo nosim na veke,

43:10  kajti razen, če se ne bi obotavljali, bi se zagotovo sedaj drugič vrnili.“

43:11  § Njihov oče Izrael jim je rekel: „Če mora biti to sedaj tako, storite tole. Denite v vaše posode od najboljših sadov v deželi in odnesite dol človeku darilo, malo balzama, malo meda, dišave, miro, oreščke in mandlje.

43:12  V svoje roke vzemite dvojen denar. Denar, ki je bil priveden nazaj v ustjih vaših vreč, ga ponovno odnesite v vaši roki; morda je bila to pomota.

43:13  Vzemite tudi vašega brata in vstanite, ponovno pojdite k človeku.

43:14  Bog Vsemogočni pa naj vam da usmiljenje pred človekom, da lahko odpošlje proč vašega drugega brata in Benjamina. Če bom oropan svojih otrok, sem oropan.“

43:15  Možje so vzeli to darilo in v svojo roko vzeli dvojen denar in Benjamina. Vstali in odšli dol k Egiptu in obstali pred Jožefom.

43:16  Ko je Jožef zagledal z njimi Benjamina je gospodarju svoje hiše rekel: „Privedi te može domov in zakolji in pripravi, kajti ti možje bodo opoldan kosili z menoj.“

43:17  Človek je storil kakor je Jožef zaukazal in človek je može privedel v Jožefovo hišo.

43:18  Možje pa so bili prestrašeni, ker so bili privedeni v Jožefovo hišo. Rekli so: „Zaradi denarja, ki je bil prvič vrnjen v naše vreče, smo bili privedeni noter; da lahko zoper nas iščejo priložnost in padejo na nas in vzamejo za sužnje nas in naše osle.“

43:19  Približali so se oskrbniku Jožefove hiše ter se z njim posvetovali pri hišnih vratih

43:20  in rekli: „Oh gospod, prvič smo zares prišli dol, da kupimo hrano

43:21  in pripetilo se je, ko smo prišli v gostišče, da smo odprli naše vreče in glej, denar vsakega človeka je bil v ustju njegove vreče, naš denar v polni teži in mi smo ga ponovno prinesli v naši roki.

43:22  In še en denar smo prinesli dol v naših rokah, da kupimo hrano. Ne moremo povedati kdo je naš denar položil v naše vreče.“

43:23  Rekel je: „Mir vam bodi, ne bojte se. Vaš Bog in Bog vašega očeta vam je v vaše vreče dal zaklad. Jaz sem imel vaš denar.“ In k njim je privedel Simeona.

43:24  Človek je može privedel v Jožefovo hišo in jim dal vode in umili so si svoja stopala in njihovim oslom je dal krmo.

43:25  In pripravili so darilo za Jožefa, ki je prišel opoldan, kajti slišali so, da bodo tam jedli kruh.

43:26  Ko je Jožef prišel domov, so mu prinesli darilo, ki je bilo v njihovi roki, v hišo in se mu priklonili k zemlji.

43:27  Vprašal jih je o njihovi blaginji in rekel: „Ali je vaš oče zdrav, starec, o katerem ste govorili? Ali še živi?“

43:28  Odgovorili so: „Tvoj služabnik, naš oče, je dobrega zdravja, on je še vedno živ.“ In sklonili so svoje glave in se globoko priklonili.

43:29  Povzdignil je svoje oči in zagledal svojega brata Benjamina, sina svoje matere ter rekel: „Ali je to vaš mlajši brat, o katerem ste mi govorili?“ Rekel je: „Bog ti bodi milostljiv, moj sin.“

43:30  Jožef se je podvizal, kajti njegova notranjost je hrepenela za njegovim bratom in iskal je kje bi se zjokal in vstopil v svojo sobo in se tam zjokal.

43:31  Umil si je svoj obraz, odšel ven in se zadrževal ter rekel: „Pripravite kruh.“

43:32  Pripravili so posebej zanj in posebej zanje in posebej za Egipčane, ki so jedli z njim, ker Egipčani ne smejo jesti kruha s Hebrejci, kajti to je Egipčanom ogabnost.

43:33  Sedeli so pred njim, prvorojenec glede na njegovo pravico prvorojenstva in najmlajši glede na svojo mladost in možje so se čudili drug drugemu.

43:34  Vzel je in jim poslal jedi izpred sebe, toda Benjaminovih jedi je bilo petkrat več kakor od kateregakoli izmed njih. In pili so in bili veseli z njim.