SloChraska - Haggai - 2

2:1  Sedmi mesec, edenindvajseti dan meseca, je prišla beseda Gospodova po proroku Hagaju, in je rekel:

2:2  Govóri Zerubabelu, sinu Sealtielovemu, deželnemu oblastniku na Judovem, in Jozuetu, sinu Jozadakovemu, velikemu duhovniku, in ostanku ljudstva ter véli:

2:3  Kdo je med vami ostal, ki je videl to hišo v prvi slavi njeni? in kakšno jo vidite sedaj? Ni li prav kakor nič v očeh vaših?

2:4  Sedaj pa bodi močan, o Zerubabel, govori Gospod, in bodi krepak, o Jozue, sin Jozadakov, veliki duhovnik! in bodi močno, vse ljudstvo dežele, govori Gospod, in delajte! Kajti jaz sem z vami, govori Gospod nad vojskami.

2:5  Beseda, ki sem se ž njo vam zavezal, ko ste šli iz Egipta, velja in duh moj ostane med vami; ne bojte se!

2:6  Kajti tako pravi Gospod nad vojskami: Še enkrat, malo časa še, pa potresem nebo in zemljo in morje in suhoto;

2:7  in potresem vse poganske narode, in pridejo dragocenosti vseh narodov, in to hišo napolnim s slavo, pravi Gospod nad vojskami.

2:8  Moje je srebro in moje je zlato, govori Gospod nad vojskami.

2:9  Poslednja slava te hiše bode večja nego prva, pravi Gospod nad vojskami; in na tem kraju dam mir, govori Gospod nad vojskami.

2:10  Štiriindvajseti dan devetega meseca v drugem letu Darija je prišla beseda Gospodova proroku Hagaju in je rekel:

2:11  Tako pravi Gospod nad vojskami: Vprašaj vendar duhovnike glede postave in reci:

2:12  Glej, če kdo nese sveto meso v krilu obleke svoje, pa se dotakne s krilom kruha ali kuhane jedi ali vina ali olja ali kake druge jestvine, postane li to sveto? In duhovniki so odgovorili in rekli: Ne.

2:13  Še reče Hagaj: Če se kdo, ki se je ognusil z mrtvecem, dotakne vsega tega, bo li ognušeno? In duhovniki odgovore, rekoč: Ognušeno bo.

2:14  Tedaj odgovori Hagaj in reče: Takšno je to ljudstvo in ves ta narod pred mojim obličjem, govori Gospod, in takšno je vse delo njih rok; in kar tam darujejo, je nečisto.

2:15  In sedaj, pazite vendar na čas od tega dne in poprej, preden se je kamen na kamen pokladal v templju Gospodovem!

2:16  Preden se je to godilo, ko je kdo prišel h kopi žita za dvajset mer, jih je bilo le deset; ko je prišel v tlačilnico, da zajame petdeset veder, jih je bilo le dvajset.

2:17  Udaril sem vas s snetjo in strupeno roso in s točo vse delo rok vaših; vendar vas ni bilo k meni, govori Gospod.

2:18  Pazite vendar na čas od tega dne in poprej, od štiriindvajsetega dne devetega meseca, namreč od dne, ko se je položila podstava templju Gospodovemu, pazite na to!

2:19  Ni li seme še v žitnici? Tako tudi trta, smokva, margarana in oljka niso še obrodile; a od tega dne bom blagoslavljal!

2:20  In beseda Gospodova je prišla v drugič Hagaju, štiriindvajseti dan meseca, govoreč:

2:21  Govóri Zerubabelu, deželnemu oblastniku na Judovem, in reci: Jaz potresem nebo in zemljo.

2:22  In prevržem prestole kraljestev in uničim moč kraljestvom poganov in prevrnem bojne vozove in nje, ki se na njih peljejo; in konji in njih jezdeci padejo, drug pod mečem drugega.

2:23  Tisti dan, govori Gospod nad vojskami, te vzamem, o Zerubabel, sin Sealtielov, služabnika svojega, govori Gospod, ter te naredim kakor za pečatni prstan; kajti tebe sem izvolil, govori Gospod nad vojskami.