SloKJV - Lamentations - 4

4:1  Kako je zlato postalo zatemnjeno! Kako se je najbolj čisto zlato spremenilo! Kamni svetišča so izliti na vrhu vsake ulice.

4:2  Dragoceni sionski sinovi, primerljivi čistemu zlatu, kako so cenjeni, kakor lončeni vrči, delo lončarjevih rok!

4:3  Celo morske pošasti iztegnejo prsi, dajejo piti svojim mladičem. Hči mojega ljudstva je postala kruta, podobna nojem v divjini.

4:4  Jezik doječega otroka se zaradi žeje lepi na nebo njegovih ust. Mladi otroci prosijo kruha, pa jim ga noben človek ne nalomi.

4:5  Tisti, ki so se prefinjeno hranili, so zapuščeni na ulicah. Tisti, ki so bili vzgojeni v škrlatu, objemajo gnojišča.

4:6  Kajti kazen krivičnosti hčere mojega ljudstva je večja kakor kazen za greh Sódome, ki je bila v hipu zrušena in nobene roke se je niso dotaknile.

4:7  Njeni nazirci so bili čistejši kakor sneg, bili so bolj beli kakor mleko, po telesu so bili bolj rdečkasti kakor rubini, njihovo zglajenje je bilo iz safirja.

4:8  Njihov videz je bolj črn kakor oglje; na ulicah niso prepoznavni. Njihova koža se lepi na njihove kosti; izsušena je, postala je kakor palica.

4:9  Tisti, ki so umorjeni z mečem, so boljši kakor tisti, ki so umorjeni z lakoto, kajti ti hirajo, zadeti zaradi potrebe po poljskem sadu.

4:10  Roke sočutnih žensk so kuhale svoje lastne otroke. Bili so njihova hrana v uničenju hčere mojega ljudstva.

4:11  Gospod je dovršil svojo razjarjenost; izlil je svojo kruto jezo in prižgal ogenj na Sionu in ta je požrl njegove temelje.

4:12  Kralji zemlje in vsi prebivalci zemeljskega kroga niso hoteli verjeti, da bosta nasprotnik in sovražnik vstopila v velika vrata Jeruzalema.

4:13  Zaradi grehov njenih prerokov in krivičnosti njenih duhovnikov, ki so prelivali kri pravičnih v njeni sredi,

4:14  klatili so se kakor slepi možje po ulicah, oskrunili so se s krvjo, tako da se možje niso mogli dotakniti njihovih oblek.

4:15  Klicali so jim: „Odidite; to je nečisto; odidite, odidite, ne dotikajte se.“ Ko so pobegnili in se potikali so med pogani govorili: „Nič več ne bodo začasno prebivali tam.

4:16  Gospodova jeza jih je razdelila; ne bo se več oziral nanje. Niso spoštovali oseb duhovnikov, niso bili naklonjeni starešinam.

4:17  Kar se tiče nas, so naše oči doslej odpovedovale zaradi naše prazne pomoči. V našem oprezanju smo oprezali za narodom, ki nas ni mogel rešiti.

4:18  Lovijo naše korake, da ne moremo iti na naše ulice. Naš konec je blizu, naši dnevi so izpolnjeni, kajti naš konec je prišel.

4:19  Naši preganjalci so hitrejši kakor orli neba. Zasledovali so nas po gorah, na nas so prežali v divjini.

4:20  Dih naših nosnic, Gospodov maziljenec, je bil odveden v njihove jame, o katerem smo rekli: „Pod njegovo senco bomo živeli med pogani.“

4:21  Razveseljuj se in bodi vesela, oh edómska hči, ki prebivaš v deželi Uc; prav tako bo čaša prešla k tebi. Opijanjena boš in razgalila se boš.

4:22  Kazen tvoje krivičnosti je dovršena, oh hči sionska; nič več te ne bo odvedel v ujetništvo. Obiskal bo tvojo krivičnost, oh hči edómska; odkril bo tvoje grehe.