SloChraska - Psalms - 90

90:1  {Molitev Mojzesa, moža Božjega.} O Gospod, ti si nam bil prebivališče od roda do roda.

90:2  Ko niso bile še rojene gore in nisi bil naredil zemlje in vesoljnega sveta, da, od vekomaj do vekomaj si ti Bog mogočni.

90:3  Pripraviš človeka, da razpade v prah, in veliš: Povrnite se, otroci človeški!

90:4  Zakaj tisoč let je v tvojih očeh kakor včerajšnji dan, ko je minil, in kakor čas ponočne straže.

90:5  Kakor s povodnijo jih pokončavaš, kot spanje so; zjutraj so kakor trava, ki vnovič poganja.

90:6  Zjutraj cvete in poganja, zvečer jo pokose in usahne.

90:7  Kajti ginemo od jeze tvoje in vsled srda tvojega smo preplašeni.

90:8  Pred oči svoje si postavil krivice naše, skrivnosti naše v luč obličja svojega.

90:9  Kajti vsi dnevi naši minevajo v srdu tvojem, leta nam prelete kot misel.

90:10  Dnevi naših let – vseh jih je sedemdeset let ali, ako smo prav krepki, osemdeset let; in kar je naš ponos v njih, je le trud in težava; zakaj hitro vse poteče in mi odletimo.

90:11  A kdo spoznava jeze tvoje moč in tvoj srd, boječ se te, kakor se spodobi?

90:12  Uči nas torej prav šteti naše dni, da si pridobimo srce modro.

90:13  Vrni se, Gospod! doklej –? in žal ti bodi za hlapce svoje!

90:14  Nasiti nas že ob jutranjem svitu z milostjo svojo, da veselo pojemo in se radujemo vse svoje dni.

90:15  Razveseli nas po številu dni, v katerih si nas ponižaval, in let, v katerih smo izkušali hudo.

90:16  Očitno bodi hlapcem tvojim delo tvoje in veličastvo tvoje nad njih otroki!

90:17  Nad nami pa bodi ljubeznivost Gospoda, Boga našega, in delo naših rok podpiraj pri nas, delo, pravim, naših rok podpiraj!