SloChraska - Psalms - 119

119:1  Alef. Blagor njim, ki hodijo brezmadežno po pravem potu, ki živé po postavi Gospodovi.

119:2  Blagor njim, ki hranijo pričevanja njegova, ki ga iščejo iz vsega srca,

119:3  ki tudi ne delajo krivice, ampak hodijo po potih njegovih.

119:4  Ti si zapovedal ukaze svoje, da naj se izpolnjujejo pridno.

119:5  O, da bi pota moja šla tako, da bi izpolnjeval postave tvoje!

119:6  Tedaj ne pridem v sramoto, ko bom gledal na vse zapovedi tvoje.

119:7  Hvalil te bom s pravim srcem, ko se bom učil razsodkov pravičnosti tvoje.

119:8  Postave tvoje bom izpolnjeval, le ne zapusti me nikar!

119:9  Bet. Kako ohrani mladenič stezo svojo brez madeža? Držeč se je po besedi tvoji.

119:10  Iz vsega srca svojega te iščem, ne daj, da izgrešim zapovedi tvoje.

119:11  V srcu svojem sem shranil govor tvoj, da ne grešim zoper tebe.

119:12  Hvaljen si, Gospod, uči me postave svoje!

119:13  Z ustnami svojimi pripovedujem vse sodbe tvojih ust.

119:14  Veselim se pota pričevanj tvojih kakor vseh zakladov.

119:15  Ukaze tvoje bom premišljeval in pazil na steze tvoje.

119:16  V postavah tvojih se razveseljujem, besede tvoje ne zabim.

119:17  Gimel. Dobrotno ravnaj s hlapcem svojim, da bom živel, in hraniti hočem besedo tvojo.

119:18  Odgrni oči moje, da gledam čuda v zakonu tvojem.

119:19  Tujec sem na tej zemlji, ne skrivaj mi zapovedi svojih.

119:20  Duša moja gine od hrepenenja po pravicah tvojih vsak čas.

119:21  Ti pretiš prevzetnim in preklinjaš, kateri izgrešajo zapovedi tvoje.

119:22  Odvali od mene sramoto in zaničevanje, ker hranim pričevanja tvoja.

119:23  Tudi knezi sedé in govoré zoper mene, a hlapec tvoj premišlja postave tvoje.

119:24  Pričevanja tvoja so vendarle razveseljevanja moja, svetovalci moji.

119:25  Dalet. V prahu tiči duša moja, oživi me po besedi svoji.

119:26  Pota svoja sem ti naznanjal, in odgovoril si mi; úči me postav svojih.

119:27  Daj, da umem pot ukazov tvojih, in premišljeval bom čudovita dela tvoja.

119:28  Od otožnosti se v solzah taja duša moja, vzdrži me po besedi svoji!

119:29  Lažnivosti pot odvrni od mene in pouk zakona svojega mi podéli milostno.

119:30  Zvestobe pot sem izvolil, sodbe tvoje si postavil pred oči.

119:31  Držim se tvojih pričevanj, Gospod, ne daj, da se osramotim.

119:32  Po poti zapovedi tvojih bom tekel, ko razširiš srce moje.

119:33  He. Uči me, Gospod, postav svojih pot, da jo ohranim do konca.

119:34  Daj mi razum, da hranim zakon tvoj in ga izpolnjujem iz vsega srca.

119:35  Daj, da hodim po zapovedi tvojih stezi, ker tá me veseli.

119:36  Nagni srce moje k pričevanjem svojim in ne k dobičku.

119:37  Odvrni oči moje, da ne gledajo ničemurnosti, in na potih svojih me oživi!

119:38  Utrdi hlapcu svojemu obljubo svojo, ki je dana v pospeševanje strahu do tebe.

119:39  Odvrni sramoto mojo, ki se je bojim, ker dobre so sodbe tvoje.

119:40  Glej, ukazov tvojih želim, v pravičnosti tvoji daj mi živeti.

119:41  Vav. Pridejo naj mi milosti tvoje, Gospod, zveličanje tvoje po obljubi tvoji;

119:42  tako bom imel kaj odgovoriti njemu, ki me sramoti, ker upanje imam v besedo tvojo.

119:43  In ne vzemi docela iz ust mojih besede resnice, ker sodb tvojih čakam.

119:44  In izpolnjeval bom zakon tvoj stanovitno, vedno in vekomaj.

119:45  In neprestano bom hodil v svobodi, ker postav tvojih iščem.

119:46  Govoriti hočem o pričevanjih tvojih tudi pred kralji, in ne bode me sram.

119:47  In razveseljeval se bom v zapovedih tvojih, ki so se mi omilile.

119:48  In dvignem roke svoje do zapovedi tvojih, ki jih ljubim, in preudarjal bom postave tvoje.

119:49  Zajin. Spomni se besede, ki si jo dal hlapcu svojemu, s katero si me utrdil v upanju.

119:50  To mi je tolažilo v bridkosti moji, da me je beseda tvoja oživila.

119:51  Prevzetniki so se mi posmehovali silno, a od postave tvoje nisem krenil.

119:52  Spominjal sem se sodb tvojih od nekdaj in se tolažil.

119:53  Togota me je zgrabila spričo brezbožnikov, ki zapuščajo zakon tvoj.

119:54  Sladki spevi so mi postave tvoje v hiši mojega tujčevanja.

119:55  Po noči se spominjam imena tvojega, Gospod, in zakon tvoj izpolnjujem.

119:56  To mi je bilo dano, ker sem hranil ukaze tvoje.

119:57  Het. Delež moj je Gospod, rekel sem, da bi izpolnjeval besede tvoje.

119:58  Ponižno molim pred obličjem tvojim iz vsega srca svojega, milost mi izkaži po obljubi svoji.

119:59  Premislil sem pota svoja in obrnil sem noge svoje k pričevanjem tvojim.

119:60  Hitim in se ne obotavljam izpolnjevati zapovedi tvoje.

119:61  Zadrge brezbožnih so me ovile, a postave tvoje ne zabim.

119:62  Opolnoči vstajam hvalit te zavoljo sodb pravičnosti tvoje.

119:63  Tovariš sem vsem, ki se te bojé in izpolnjujejo povelja tvoja.

119:64  Milosti tvoje, o Gospod, polna je zemlja, postav svojih me úči.

119:65  Tet. Dobro si storil hlapcu svojemu, Gospod, po besedi svoji.

119:66  Dobre razsodnosti in spoznanja me úči, ker zapovedim tvojim verujem.

119:67  Preden sem bil ponižan, sem zahajal v zmote, sedaj pa izpolnjujem govor tvoj.

119:68  Dober si in dobro delaš, úči me postav svojih.

119:69  Zvijačo so skovali zoper mene prevzetniki, jaz pa iz vsega srca hranim povelja tvoja.

119:70  Debelí se kakor z mastjo njih srce, jaz pa se zakona tvojega radujem.

119:71  V dobro mi je bilo, da sem bil ponižan, da bi se učil postav tvojih.

119:72  Boljši mi je zakon tvojih ust nego tisoči zlata in srebra.

119:73  Jod. Roke tvoje so me naredile in pripravile, stóri me razumnega, da se učim zapovedi tvojih.

119:74  Kateri se te boje, me bodo videli ter se veselili, ker imam v besedi tvoji nado svojo.

119:75  Spoznavam, Gospod, da so pravične sodbe tvoje in da si me v zvestobi ponižal.

119:76  Bodi, prosim, milost tvoja mi v tolažbo, po obljubi tvoji hlapcu tvojemu.

119:77  Dojde naj mi usmiljenje tvoje, da živim, ker zakon tvoj je vse veselje moje.

119:78  Osramoté se naj prevzetniki, ker so me z lažjo tlačili; jaz pa premišljujem povelja tvoja.

119:79  Povrnejo se naj k meni, ki se boje tebe, in tisti, ki poznajo pričevanja tvoja.

119:80  Srce moje se popolnoma pokoravaj postavam tvojim, da ne pridem v sramoto.

119:81  Kaf. Duša moja koprni po zveličanju tvojem, besede tvoje čakam.

119:82  Oči moje koprne po obljubi tvoji, ko govorim: Kdaj me potolažiš?

119:83  Dasi sem podoben mehu v dimu, postav tvojih nisem pozabil.

119:84  Koliko bode dni hlapca tvojega? Kdaj boš sodil nje, ki me preganjajo?

119:85  Jame mi kopljejo prevzetniki, ki se ne ravnajo po zakonu tvojem.

119:86  Vse zapovedi tvoje so resnica; po krivem me preganjajo, pomagaj mi!

119:87  Skoraj so me uničili na zemlji, jaz pa se nisem izneveril ukazom tvojim.

119:88  Po milosti svoji me oživi, in hranil bom pričevanja tvojih ust.

119:89  Lamed. Na vekomaj, o Gospod, je utrjena beseda tvoja v nebesih.

119:90  Od roda do roda traja zvestoba tvoja: ustanovil si zemljo, in ona stoji.

119:91  Po tvojih naredbah stoji vse še danes, kajti vse stvari služijo tebi.

119:92  Ako bi ne bil zakon tvoj vse veselje moje, zdavnaj bi že bil poginil v nadlogi svoji.

119:93  Nikdar ne pozabim povelj tvojih, ker ž njimi si me oživil.

119:94  Tvoj sem, reši me, ker ukazov tvojih iščem.

119:95  Ko name prežé brezbožni, da me pogubé, pregledujem pričevanja tvoja.

119:96  Videl sem, da sleherna stvar, še tako popolna, ima svoj konec, a zapoved tvoja je širna brez meje.

119:97  Mem. Kako ljubim zakon tvoj! ves dan je o njem premišljevanje moje.

119:98  Modrejšega od sovražnikov mojih me delajo zapovedi tvoje, ker vekomaj so moja last.

119:99  Razumnejši sem postal od vseh učenikov svojih, ker pričevanja tvoja so premišljevanje moje.

119:100  Previdnejši sem od starcev, ker hranim povelja tvoja.

119:101  Od vsake hudobne steze zadržujem noge svoje, da bi izpolnjeval besedo tvojo.

119:102  Od sodb tvojih se ne ganem, ker ti me poučuješ.

119:103  Kako sladke so grlu mojemu besede tvoje, slajše od medú ustom mojim!

119:104  Po poveljih tvojih pridobivam razumnost, zato sovražim vsako stezo lažnivosti.

119:105  Nun. Svetilo nogi moji je beseda tvoja in stezi moji luč.

119:106  Prisegel sem, tudi uveljavil: izpolnjevati razsodke pravičnosti tvoje.

119:107  Ponižan sem silno, Gospod, oživi me po besedi svoji!

119:108  Prostovoljne daritve ust mojih milo sprejemaj, Gospod, in razsodkov svojih me úči!

119:109  Duša mi je vedno v nevarnosti, vendar ne zabim zakona tvojega.

119:110  Brezbožniki so mi nastavili zanko, vendar od ukazov tvojih ne zahajam.

119:111  Pričevanja tvoja sem prejel v posest na veke, ker so veselje mojemu srcu.

119:112  Srce svoje sem nagnil, da izpolnjuje postave tvoje vedno do konca.

119:113  Sameh. Ljudi dvojih misli sovražim, zakon tvoj pa ljubim.

119:114  Zatišje si moje in ščit moj, v besedi tvoji imam nado.

119:115  Umeknite se od mene, hudodelniki, jaz hočem hraniti zapovedi svojega Boga!

119:116  Bodi mi podpora po obljubi svoji, da živim, in ne pusti, da se osramotim v nadi svoji.

119:117  Podpiraj me in varen bodem in gledal bom vedno na postave tvoje.

119:118  Vse, ki izgrešujejo postave tvoje, zametaš, kajti laž je, s čimer se slepijo.

119:119  Kakor žlindro odpravljaš vse brezbožne na zemlji; zatorej ljubim pričevanja tvoja.

119:120  Od strahu pred teboj trepeče meso moje in bojim se tvojih sodb.

119:121  Ajin. Pravo sem delal in pravičnost; ne izročaj me njim, ki me stiskajo.

119:122  Porok bodi hlapcu svojemu na dobro; naj me ne zatirajo prevzetni.

119:123  Oči moje koprné po zveličanju tvojem in po obljubi pravičnosti tvoje.

119:124  Ravnaj po milosti svoji s hlapcem svojim, in postav svojih me uči.

119:125  Hlapec sem tvoj, stori me razumnega, da spoznam pričevanja tvoja.

119:126  Čas je, da delaš, Gospod, ker v nič so deli zakon tvoj.

119:127  Zatorej bolj ljubim zapovedi tvoje nego zlato, nego najčistejše zlato.

119:128  Zato spoznavam vse ukaze tvoje za prave, vsako stezo lažnivosti sovražim.

119:129  Pe. Čudovita so pričevanja tvoja, zato jih hrani duša moja.

119:130  Komur se beseda tvoja razodene, prejme luč, in razumnost daje ona preprostim.

119:131  Usta svoja sem odprl v hrepenenju, ker žejen sem zapovedi tvojih.

119:132  Ozri se v me in usmili se me, kakor je prav za tiste, ki ljubijo ime tvoje.

119:133  Noge moje utrdi s poveljem svojim in ne daj, da gospoduje kaka krivica nad menoj.

119:134  Otmi me zatiranja ljudi, da izpolnjujem ukaze tvoje.

119:135  Daj, da sveti obličje tvoje nad hlapcem tvojim, in uči me postav svojih.

119:136  Potoki vodá teko iz mojih oči zaradi njih, ki se ne pokoré zakonu tvojemu.

119:137  Cade. Pravičen si, Gospod, in prave so sodbe tvoje.

119:138  Kar si zaukazal v svojih pričevanjih, je pravičnost, in zvestoba popolnoma.

119:139  Od gorečnosti svoje ginem, ker so pozabili besede tvoje zatiralci moji.

119:140  Dobro preizkušena kakor z ognjem je beseda tvoja, zato jo ljubi hlapec tvoj.

119:141  Majhen sem jaz in zaničevan, a povelj tvojih ne zabim.

119:142  Pravičnost tvoja je pravičnost večna in postava tvoja je resnica.

119:143  Zatira in stiska sta me zadeli, zapovedi tvoje pa so veselje moje.

119:144  Pričevanja tvoja so pravična vekomaj; dodeli mi razumnost, in živel bom.

119:145  Kof. Iz vsega srca kličem, usliši me, o Gospod! hraniti hočem tvoje postave.

119:146  Ko te kličem, reši me, in hranil bom pričevanja tvoja.

119:147  Jutranji svit sem prehitel, da vpijem; besede tvoje sem čakal.

119:148  Oči moje so prehitevale nočne straže, da bi premišljal govor tvoj.

119:149  Glas moj poslušaj po milosti svoji, Gospod, oživi me po pravdnih naredbah svojih.

119:150  Bližajo se mi tisti, ki jim gre za sramotno delo, ki so daleč od zakona tvojega.

119:151  A ti si blizu, Gospod, in vse zapovedi tvoje so resnica.

119:152  Zdavnaj vem iz pričevanj tvojih, da si jih ustanovil na veke.

119:153  Reš. Ozri se na nadlogo mojo in reši me, ker zakona tvojega ne zabim.

119:154  Prevzemi pravdo mojo in odreši me, po obljubi svoji oživi me.

119:155  Daleč od krivičnih je zveličanje, ker jim ni mar za postave tvoje.

119:156  Usmiljenje tvoje je preobilo, Gospod, po sodbah svojih oživi me!

119:157  Dasi je mnogo preganjalcev in stiskalcev mojih, od pričevanj tvojih ne krenem.

119:158  Videl sem nezvestnike, in gnusilo se mi je, ker se ne držé govora tvojega.

119:159  Glej, da ljubim povelja tvoja, Gospod, po milosti svoji oživi me!

119:160  Vsebina besed tvojih je sama resnica, in vekomaj velja vsak razsodek tvoje pravičnosti.

119:161  Šin. Knezi so me preganjali po nedolžnem, samo pred besedo tvojo je trepetalo moje srce.

119:162  Veselim se besede tvoje, kakor kdor je našel plen obilen.

119:163  Laž sovražim in mrzim, zakon tvoj pa ljubim.

119:164  Sedemkrat te hvalim na dan zaradi sodb pravičnosti tvoje.

119:165  Velik mir imajo, kateri ljubijo zakon tvoj, in ni jim spotike.

119:166  Zveličanja tvojega čakam, Gospod, in zapovedi tvoje izpolnjujem.

119:167  Duša moja hrani pričevanja tvoja in ljubim jih močno.

119:168  Povelja tvoja hranim in pričevanja tvoja, ker vsa pota moja so pred teboj.

119:169  Tav. Vpitje moje se bližaj tvojemu obličju, Gospod, daj mi razumnost po besedi svoji.

119:170  Prošnja moja pridi pred obličje tvoje, po obljubi svoji otmi me.

119:171  Hvala bo vrela iz ustnic mojih, ko me boš učil postav svojih.

119:172  Jezik moj bo prepeval govor tvoj, kajti vse zapovedi tvoje so pravične.

119:173  V pomoč mi bodi roka tvoja, ker sem izvolil povelja tvoja.

119:174  Po zveličanju tvojem hrepenim, Gospod, in zakon tvoj je vse veselje moje.

119:175  Živi naj duša moja, da hvali tebe, in sodbe tvoje naj pomagajo meni.

119:176  Blodim kakor ovca izgubljena, išči svojega hlapca, ker zapovedi tvojih nisem pozabil.