SloChraska - Psalms - 107

107:1  Hvalite Gospoda, ker je dobrotljiv, ker vekomaj traja milost njegova!

107:2  Tako naj govoré rešenci Gospodovi, ki jih je rešil iz rok tlačitelja

107:3  in ki jih je zbral iz dežel, od vzhoda in od zahoda, od severa in od morja.

107:4  Tavali so po puščavi, po potih samotnih, mesta za prebivališče niso našli;

107:5  lačni so bili in žejni, njih duša je hirala v njih.

107:6  Tedaj so klicali h Gospodu v nadlogi svoji, in rešil jih je iz njih stiske,

107:7  in vodil jih je po pravem potu, da bi dospeli v mesto za prebivališče.

107:8  Slavé naj Gospoda za milost njegovo in za čudovita dela njegova pri sinovih človeških:

107:9  da on siti dušo potrebno in dušo gladno napolnjuje z dobrim.

107:10  Kateri so sedeli v temoti in v smrtni senci, v bridkosti sponah in v železju,

107:11  ker so se upirali besedam Boga mogočnega in so zavrgli sklep Najvišjega;

107:12  zato je ponižal njih srce z nadlogo, padli so, in ni ga bilo, ki bi jim bil pomagal.

107:13  Tedaj so klicali h Gospodu v nadlogi svoji, in rešil jih je iz njih stiske;

107:14  izpeljal jih je iz temin in smrtne sence in raztrgal je njih vezi.

107:15  Slavé naj Gospoda za milost njegovo in za čudovita dela njegova pri sinovih človeških,

107:16  da je strl vrata bronasta in zdrobil zapahe železne.

107:17  Nespametni zavoljo pota pregrehe, zavoljo krivic svojih so prišli v trpljenje.

107:18  Vsaka hrana se je studila njih duši, smrtnim vratom so se približali.

107:19  Tedaj so klicali Gospoda v nadlogi svoji, in rešil jih je iz njih stiske;

107:20  poslal je besedo svojo in jih ozdravil, in jih je otel pogina.

107:21  Slavé naj Gospoda za milost njegovo in za čudovita dela njegova pri sinovih človeških

107:22  in naj darujejo hvalne daritve ter oznanjajo z radostnim petjem dela njegova!

107:23  Kateri so šli na morje v ladjah, za opravilom svojim po velikih vodah,

107:24  oni so videli dela Gospodova in čuda njegova v globočini:

107:25  Ukaže namreč in napravi vihar, ki visoko žene valove njegove,

107:26  da se zdaj vzpenjajo do neba, zdaj zopet padajo v globočino, duša jim koprni v nadlogi;

107:27  vrtijo se in opotekajo kakor pijani, in vsa njih spretnost je izginila.

107:28  Tedaj so klicali h Gospodu v nadlogi svoji, in rešil jih je iz njih stiske;

107:29  premenil je vihar v tišino, in utihnili so jim valovi.

107:30  Tedaj se razveselé, da so se pomirili valovi, in tako jih je peljal v pristanišče zaželjeno.

107:31  Slavé naj Gospoda za milost njegovo in za čudovita dela njegova pri sinovih človeških;

107:32  in naj ga poveličujejo v zboru ljudstva ter v seji starejšin naj ga hvalijo!

107:33  Reke izpreminja v puščavo in studence vodá v žejna tla,

107:34  zemljo rodovitno v solnato puščo zavoljo hudobnosti prebivalcev njenih.

107:35  Puščavo izpreminja v jezero in suhotna tla v studence vodá.

107:36  In tja naseli lačne, da zidajo mesto za prebivanje

107:37  in da posejejo njive in zasadé vinograde in pridelajo vsakoleten sad.

107:38  Blagoslavlja jih tako, da se množijo silno, in njih živine ne zmanjšuje.

107:39  Zmanjšani so pač bili in ponižani vsled zatiranja, nesreče in bridkosti.

107:40  On, ki izliva zaničevanje nad kneze in dela, da tavajo po praznoti, ki je brez potov,

107:41  na višavo je postavil siromaka iz bede in mu razmnožil rodovine kakor črede.

107:42  Vidijo to pravični in se veselé, vsa malopridnost pa zapre usta svoja.

107:43  Kdorkoli je moder, naj pazi na to, in uvažujejo naj milosti Gospodove!