SloChraska - Psalms - 132

132:1  {Pesem stopinj.} Spominjaj se, o Gospod, Davidu vsega truda njegovega!

132:2  Kako je prisegel Gospodu, obljubil Mogočnemu Jakobovemu:

132:3  Ne pojdem v hiše svoje šator, ne stopim na posteljo ležišča svojega,

132:4  spanja ne dam očem svojim, dremanja trepalnicam svojim,

132:5  dokler ne najdem mesta za Gospoda, bivališča za Mogočnega Jakobovega!

132:6  Glej, skrinja zaveze je bila, kakor smo slišali, v Efrati, našli smo jo na poljanah Jaarskih.

132:7  Pojdimo v šatore njegove, priklanjajmo se pred nog njegovih podnožjem!

132:8  Vstani, Gospod, stopi v počivališče svoje, ti in skrinja moči tvoje!

132:9  Duhovniki tvoji naj se oblečejo s pravičnostjo in sveti tvoji naj pojó veselo.

132:10  Zavoljo Davida, hlapca svojega, ne zavrni maziljenca svojega obličja!

132:11  Prisegel je Gospod Davidu resnico, od katere ne bo odstopil: „Od sadú telesa tvojega posadim na prestol tvoj.

132:12  Ako se bodo držali zaveze moje sinovi tvoji in pričevanj mojih, katerih jih bom učil, bodo tudi njih sinovi vekomaj sedeli na prestolu mojem.“

132:13  Zakaj Gospod je izvolil Sion, želel si ga je za prebivališče svoje:

132:14  To je počivališče moje vekomaj, tu bom prebival, ker njega sem si želel.

132:15  Hrano njegovo bom bogato blagoslovil, potrebne njegove nasitim s kruhom;

132:16  in duhovnike njegove oblečem z zveličanjem, in sveti njegovi bodo veselo peli.

132:17  Storim, da tam požene rog Davidu, kjer sem pripravil svetilo maziljencu svojemu.

132:18  Sovražnike njegove ogrnem s sramoto, nad njim pa bo cvetel venec njegov.