SloKJV - II Samuel - 5

5:1  Potem so vsi Izraelovi rodovi prišli k Davidu v Hebrón in spregovorili, rekoč: „Glej, mi smo tvoja kost in tvoje meso.

5:2  Tudi v preteklem času, ko je bil Savel kralj nad nami, si bil ti tisti, ki nas je vodil ven in privedel v Izrael in Gospod ti je rekel: ‚Ti boš pasel moje ljudstvo Izrael in ti boš poveljnik nad Izraelom.‘“

5:3  Tako so vsi Izraelovi starešine prišli h kralju v Hebrón in kralj David je z njimi v Hebrónu sklenil zavezo pred Gospodom in Davida so mazilili [za] kralja nad Izraelom.

5:4  David je bil star trideset let, ko je pričel kraljevati in kraljeval je štirideset let.

5:5  V Hebrónu je nad Judom kraljeval sedem let in šest mesecev, v Jeruzalemu pa je triintrideset let kraljeval nad vsem Izraelom in Judom.

5:6  § Kralj in njegovi možje so odšli v Jeruzalem k Jebusejcem, prebivalcem dežele, ki so Davidu spregovorili, rekoč: „Razen če ne odstraniš slepih in hromih, ne boš vstopil sèm,“ misleč, [da] David ne more priti tja.

5:7  Kljub temu je David zavzel oporišče Sion. Isto je Davidovo mesto.

5:8  David je na ta dan rekel: „Kdorkoli se spravi do jarka in udari Jebusejce in hrome in slepe, katere Davidova duša sovraži, ta bo voditelj in poveljnik.“ Zatorej so rekli: „Slepi in hromi ne bodo prišli v hišo.“

5:9  Tako je David prebival v utrdbi in jo imenoval Davidovo mesto. In David je gradil naokoli od Milója in znotraj.

5:10  David je odšel naprej in postal velik in Gospod, Bog nad bojevniki, je bil z njim.

5:11  Tirski kralj Hirám je poslal poslance k Davidu in cedrova drevesa, tesarje in zidarje in ti so Davidu zgradili hišo.

5:12  David je zaznal, da ga je Gospod utrdil za kralja nad Izraelom in da je njegovo kraljestvo povišal zaradi svojega ljudstva Izraela.

5:13  In David si je vzel [še] več priležnic in žená iz Jeruzalema, potem ko je prišel iz Hebróna in tam so se Davidu rodili še sinovi in hčere.

5:14  To so imena izmed tistih, ki so mu bili rojeni v Jeruzalemu: Šamúa, Šobáb, Natán, Salomon,

5:15  tudi Jibhár, Elišúa, Nefeg, Jafíja,

5:16  Elišamá, Eljadá in Elifálet.

5:17  Toda, ko so Filistejci slišali, da so Davida mazilili [za] kralja nad Izraelom, so vsi Filistejci prišli gor, da poiščejo Davida in David je slišal o tem in odšel dol k utrjenemu kraju.

5:18  Tudi Filistejci so prišli in se razkropili v dolini Rafájim.

5:19  David je poizvedel od Gospoda, rekoč: „Naj grem gor k Filistejcem? Jih boš izročil v mojo roko?“ Gospod je rekel Davidu: „Pojdi gor, kajti nedvomno bom Filistejce izročil v tvojo roko.“

5:20  David je prišel do Báal Peracíma in David jih je tam udaril ter rekel: „Gospod je kakor vrzel vodá izbruhnil na moje sovražnike pred menoj.“ Zato je ime tega kraja imenoval Báal Peracím.

5:21  § In oni so tam pustili svoje podobe, David in njegovi možje pa so jih sežgali.

5:22  In Filistejci so ponovno prišli gor in se razkropili v dolini Rafájim.

5:23  Ko je David poizvedel od Gospoda, je rekel: „Ne boš šel gor, temveč za njimi postavi zasedo in pridi nadnje nasproti murvinim drevesom.

5:24  In naj bo, ko zaslišiš šum hoje v vrhu murvinih dreves, da se boš potem podvizal, kajti takrat bo Gospod šel ven pred teboj, da udari vojsko Filistejcev.“

5:25  David je storil tako, kakor mu je Gospod zapovedal in udarjal Filistejce od Gebe, dokler ne prideš do Gazerja.