SloKJV - II Samuel - 15

15:1  Pripetilo se je po tem, da si je Absalom pripravil vozove, konje in petdeset mož, da so tekli pred njim.

15:2  Absalom je vstajal zgodaj in stal poleg poti velikih vrat in to je bilo tako, da ko je katerikoli človek imel polemiko, je prišel h kralju za sodbo, potem mu je Absalom zaklical in rekel: „Iz katerega mesta si?“ In ta je rekel: „Tvoj služabnik je iz enega izmed Izraelovih rodov.“

15:3  Absalom mu je rekel: „Poglej, tvoje zadeve so dobre in pravilne; toda tam ni nobenega človeka, poslanega od kralja, da te sliši.“

15:4  Poleg tega je Absalom rekel: „Oh, da bi mene postavili za sodnika v deželi, da bi vsak človek, ki ima kakršnokoli tožbo ali zadevo, lahko prišel k meni in bi mu jaz storil pravico!“

15:5  In to je bilo tako, da ko je katerikoli moški prišel blizu k njemu, da se mu globoko prikloni, je svojo roko iztegnil naprej, ga prijel in ga poljubil.

15:6  Na ta način je Absalom počel vsemu Izraelu, ki so prišli h kralju po sodbo. Tako je Absalom kradel srca Izraelovih mož.

15:7  Pripetilo se je po štiridesetih letih, da je Absalom rekel kralju: „Prosim te, naj grem in izpolnim svojo zaobljubo, ki sem jo zaobljubil Gospodu v Hebrónu.

15:8  Kajti tvoj služabnik se je zaobljubil, medtem ko je prebival pri Gešurju v Siriji, rekoč: ‚Če me bo Gospod zares ponovno privedel v Jeruzalem, potem bom služil Gospodu.‘“

15:9  Kralj mu je rekel: „Pojdi v miru.“ Tako je vstal in odšel v Hebrón.

15:10  Toda Absalom je poslal oglednike po vseh Izraelovih rodovih, rekoč: „Takoj ko zaslišite zvok šofarja, potem boste rekli: ‚Absalom kraljuje v Hebrónu.‘“

15:11  Z Absalomom je iz Jeruzalema odšlo dvesto mož, ki so bili poklicani. Odšli pa so v svoji toposti in niso vedeli nobene stvari.

15:12  Absalom je poslal po Gilčana Ahitófela, Davidovega svetovalca, iz njegovega mesta, celó iz Gila, medtem ko je daroval klavne daritve. In zarota je bila močna, kajti ljudstvo je nenehno naraščalo z Absalomom.

15:13  K Davidu je prišel poslanec, rekoč: „Srca Izraelovih mož sledijo Absalomu.“

15:14  David je rekel vsem svojim služabnikom, ki so bili z njim pri Jeruzalemu: „Vstanimo in pobegnimo, kajti sicer ne bomo pobegnili pred Absalomom, pohitimo, da nas ne bi nenadoma dohitel in nad nas privedel zlo in mesto udaril z ostrino meča.“

15:15  Kraljevi služabniki so rekli kralju: „Glej, tvoji služabniki so pripravljeni storiti karkoli bo moj gospod kralj določil.“

15:16  Kralj je odšel naprej in vsa njegova družina za njim. Kralj pa je pustil deset žensk, ki so bile priležnice, da varujejo hišo.

15:17  Kralj je odšel naprej in vse ljudstvo za njim in se mudil na kraju, ki je bil daleč proč.

15:18  Vsi njegovi služabniki so šli poleg njega in vsi Keretéjci in vsi Péletovci in vsi Gitéjci, šeststo mož, ki so prišli za njim iz Gata, so prečkali pred kraljem.

15:19  Potem je kralj rekel Gitéjcu Itáju: „Čemu greš tudi ti z nami? Vrni se na svoj kraj in prebivaj s kraljem, kajti tujec si in tudi izgnanec.

15:20  Z ozirom na to, da si prišel šele včeraj, ali naj te ta dan pripravim hoditi z nami gor in dol? Ker grem kamor lahko, se vrni in svoje brate vzemi nazaj. Usmiljenje in resnica naj bosta s teboj.“

15:21  Itáj je odgovoril kralju in rekel: „Kakor živi Gospod in kakor živi moj gospod kralj, zagotovo, na kateremkoli kraju bo moj gospod kralj, bodisi v smrti ali življenju, celo tam bo tudi tvoj služabnik.“

15:22  David je rekel Itáju: „Pojdi in prečkaj.“ Gitéjec Itáj je šel čez in vsi njegovi možje in vsi malčki, ki so bili z njim.

15:23  In vsa dežela je jokala z močnim glasom in vse ljudstvo je šlo čez. Tudi sam kralj je šel čez potok Kidron in vse ljudstvo je šlo čez, proti poti divjine.

15:24  Glej, tudi Cadók in vsi Lévijevci so bili z njim, nesoč skrinjo Božje zaveze in odložili se Božjo skrinjo. Abjatár je odšel gor, dokler ni vse ljudstvo šlo iz mesta.

15:25  Kralj je Cadóku rekel: „Božjo skrinjo odnesite nazaj v mesto. Če bom našel naklonjenost v Gospodovih očeh, me bo ponovno privedel in mi pokazal oboje, to in njeno prebivališče,

15:26  toda če reče tako: ‚Nimam veselja v tebi;‘ glej, tukaj sem, naj mi stori, kakor se mu zdi dobro.“

15:27  Kralj je tudi rekel duhovniku Cadóku: „Mar nisi ti videc? V miru se vrni v mesto in tvoja dva sinova s teboj, tvoj sin Ahimáac in Jonatan, Abjatárjev sin.

15:28  Glejte, mudil se bom na ravnini divjine, dokler ne bo prišla od vas beseda, da me potrdite.“

15:29  Torej Cadók in Abjatár sta Božjo skrinjo ponovno odnesla v Jeruzalem in ostala sta tam.

15:30  David je odšel gor po pobočju Oljske gore in jokal, ko se je vzpenjal in svojo glavo je imel pokrito in hodil je bos. Vse ljudstvo, ki je bilo z njim, je vsak pokril svojo glavo in hodili so gor in jokali, medtem ko so hodili gor.

15:31  In nekdo je povedal Davidu, rekoč: „Ahitófel je z Absalomom med zarotniki.“ David je rekel: „Oh Gospod, prosim te, obrni Ahitófelov nasvet v norost.“

15:32  Pripetilo se je, da ko je David prišel na vrh gore, kjer je oboževal Boga, glej, je prišel Arkéjec Hušáj, da ga sreča, s svojim pretrganim plaščem in zemljo na svoji glavi,

15:33  kateremu je David rekel: „Če greš z menoj naprej, potem mi boš v breme,

15:34  toda, če se vrneš k mestu in rečeš Absalomu: ‚Jaz bom tvoj služabnik, oh kralj, kakor sem bil doslej služabnik tvojega očeta, tako bom sedaj tudi tvoj služabnik,‘ potem boš lahko zame premagal Ahitófelov nasvet.

15:35  In ali nisi tam z duhovnikoma Cadókom in Abjatárjem? Zato naj bo, da kakršnokoli stvar boš slišal iz kraljeve hiše, boš to povedal duhovnikoma Cadóku in Abjatárju.

15:36  Glej, onadva imata tam s seboj svoja dva sinova, Cadókovega sina Ahimáaca in Abjatárjevega sina Jonatana. Po njima boste poslali k meni vsako stvar, ki jo lahko slišite.“

15:37  Tako je Davidov prijatelj Hušáj prišel v mesto in Absalom je prišel v Jeruzalem.