II SAMUEL
Chapter 2
II S | SloKJV | 2:1 | Pripetilo se je po tem, da je David poizvedel od Gospoda, rekoč: „Ali naj grem gor v katerokoli izmed Judovih mest?“ Gospod mu je rekel: „Pojdi gor.“ David mu je rekel: „Kam naj grem gor?“ Rekel je: „V Hebrón.“ | |
II S | SloKJV | 2:2 | Tako je David odšel tja gor in tudi dve njegovi ženi: Jezreélka Ahinóam in Abigájila, žena Karmélčana Nabála. | |
II S | SloKJV | 2:3 | Njegove može, ki so bili z njim, je David privedel gor, vsakega moža s svojo družino in prebivali so v mestih Hebróna. | |
II S | SloKJV | 2:4 | Možje iz Juda so prišli in tam mazilili Davida [za] kralja nad Judovo hišo. In povedali so Davidu, rekoč: „Da so bili možje iz Jabéš Gileáda tisti, ki so pokopali Savla.“ | |
II S | SloKJV | 2:5 | David je poslal poslance k ljudem iz Jabéš Gileáda ter jim rekel: „Blagoslovljeni bodite od Gospoda, da ste pokazali to prijaznost našemu gospodu, celó Savlu in ga pokopali. | |
II S | SloKJV | 2:6 | Sedaj naj vam Gospod izkaže prijaznost in resnico in tudi jaz vam bom poplačal to prijaznost, ker ste storili to stvar. | |
II S | SloKJV | 2:7 | Zato naj bodo sedaj vaše roke okrepljene in bodite hrabri, kajti vaš gospodar Savel je mrtev in tudi Judova hiša me je mazilila [za] kralja nad seboj.“ | |
II S | SloKJV | 2:8 | Toda Nerov sin Abnêr, poveljnik Savlove vojske, je vzel Savlovega sina Iš Bošeta, in ga privedel preko, v Mahanájim | |
II S | SloKJV | 2:9 | in ga postavil [za] kralja nad Gileádom, nad Ašhúrci, nad Jezreélom, nad Efrájimom, nad Benjaminom in nad vsem Izraelom. | |
II S | SloKJV | 2:10 | Savlov sin Iš Bošet je bil star štirideset let, ko je pričel kraljevati nad Izraelom in kraljeval je dve leti. Toda Judova hiša je sledila Davidu. | |
II S | SloKJV | 2:11 | In časa, ko je bil David kralj v Hebrónu, nad Judovo hišo, je bilo sedem let in šest mesecev. | |
II S | SloKJV | 2:12 | In Nerov sin Abnêr in služabniki Savlovega sina Iš Bošeta so iz Mahanájima odšli v Gibeón. | |
II S | SloKJV | 2:13 | In Cerújin sin Joáb in Davidovi služabniki so odšli ven in se srečali pri Gibeónskem ribniku in se usedli, eni na eni strani ribnika, drugi pa na drugi strani ribnika. | |
II S | SloKJV | 2:14 | Abnêr je rekel Joábu: „Naj mladeniči sedaj vstanejo in igrajo pred nami.“ Joáb je rekel: „Naj vstanejo.“ | |
II S | SloKJV | 2:15 | Potem so se tam vzdignili in odšli čez, po številu dvanajst iz Benjamina, ki je pripadal Iš Bošetovemu sinu Savlu in dvanajst izmed Davidovih služabnikov. | |
II S | SloKJV | 2:16 | Vsak je zgrabil drugega za glavo in svoj meč porinil v njegovo stran. Tako so skupaj padli dol, zato je bil ta kraj imenovan Helkat-hazurim, ki je v Gibeónu. | |
II S | SloKJV | 2:17 | Tam je bila ta dan zelo huda bitka in Abnêr je bil poražen in Izraelovi možje, pred Davidovimi služabniki. | |
II S | SloKJV | 2:18 | Bili so trije Cerújini sinovi: Joáb in Abišáj in Asaél. Asaél je bil kakor svetloba stopala, kakor divja srna. | |
II S | SloKJV | 2:19 | Asaél je zasledoval Abnêrja in ko je šel, se ni obrnil ne k desni roki niti ne k levi od zasledovanja Abnêrja. | |
II S | SloKJV | 2:20 | Potem je Abnêr pogledal za seboj in rekel: „Ali si ti Asaél?“ Odgovoril je: „Jaz sem.“ | |
II S | SloKJV | 2:21 | Abnêr mu je rekel: „Obrni se vstran k svoji desni roki ali k svoji levi in primi enega izmed mladeničev in si vzemi njegovo bojno opremo.“ Toda Asaél se ni hotel obrniti od sledenja za njim. | |
II S | SloKJV | 2:22 | Abnêr je ponovno rekel Asaélu: „Obrni se stran od sledenja za menoj. Zakaj bi te udaril k tlom? Kako bi potem svoj obraz dvignil k tvojemu bratu Joábu?“ | |
II S | SloKJV | 2:23 | Vendar je odklonil, da se obrne vstran. Zato ga je Abnêr z zadnjim delom sulice udaril pod petim rebrom, da je sulica pogledala ven za njim; in tam je padel dol in umrl na istem kraju. Pripetilo se je, da kolikor jih je prišlo na kraj, kjer je Asaél padel dol in umrl, da so mirno stali. | |
II S | SloKJV | 2:24 | Tudi Joáb in Abišáj sta zasledovala Abnêrja. Sonce je zašlo, ko sta prišla k hribu Ame, ki leži pred Giahom, ob poti Gibeónske divjine. | |
II S | SloKJV | 2:25 | Benjaminovi otroci so se zbrali skupaj za Abnêrjem in postali eno krdelo in stali na vrhu hriba. | |
II S | SloKJV | 2:26 | Potem je Abnêr zaklical Joábu in rekel: „Mar bo meč požiral na veke? Ali ne veš, da bo v zadnjem koncu to grenkoba? Doklej bo torej preden boš svojemu ljudstvu naročil, naj se vrne od zasledovanja svojih bratov?“ | |
II S | SloKJV | 2:27 | Joáb je rekel: „Kakor živi Bog, če ne bi spregovoril, bi potem zjutraj ljudstvo zagotovo odšlo gor, vsakdo od sledenja svojemu bratu.“ | |
II S | SloKJV | 2:28 | Tako je Joáb zatrobil na šofar in vse ljudstvo je mirno stalo in ni več zasledovalo Izraela niti se niso več bojevali. | |
II S | SloKJV | 2:29 | Abnêr in njegovi možje so vso to noč hodili skozi ravnino in prečkali Jordan in šli skozi ves Bitrón in prišli do Mahanájima. | |
II S | SloKJV | 2:30 | Joáb se je vrnil od zasledovanja Abnêrja in ko je vse ljudstvo zbral skupaj, je od Davidovih služabnikov manjkalo devetnajst mož in Asaél. | |
II S | SloKJV | 2:31 | Toda Davidovi služabniki so udarili Benjaminove in Abnêrjeve može, tako da je umrlo tristo šestdeset mož. | |