Site uses cookies to provide basic functionality.

OK
II SAMUEL
Prev Up Next Toggle notes
Chapter 13
II S SloKJV 13:1  Pripetilo se je po tem, da je Davidov sin Absalom imel lepo sestro, katere ime je bilo Tamara in Davidov sin Amnón, jo je vzljubil.
II S SloKJV 13:2  Amnón je bil tako obupan, da je zaradi svoje sestre Tamare zbolel, kajti bila je devica in Amnón si je mislil, da je zanj težko, da ji stori kakršno koli stvar.
II S SloKJV 13:3  Toda Amnón je imel prijatelja, katerega ime je bilo Jonadáb, sin Šimája, Davidovega brata. Jonadáb pa je bil zelo premeten človek.
II S SloKJV 13:4  Ta mu je rekel: „Zakaj si ti, ki si kraljev sin, iz dneva v dan slabotnejši? Ali mi ne boš povedal?“ Amnón mu je rekel: „Ljubim Tamaro, sestro svojega brata Absaloma.“
II S SloKJV 13:5  Jonadáb mu je rekel: „Ulezi se na svojo posteljo in se naredi bolnega in ko pride tvoj oče, da te pogleda, mu reci: ‚Prosim te, naj pride moja sestra Tamara in mi da jesti in pripravi hrano v mojem pogledu, da bom to lahko videl in to pojedel pri njeni roki.‘“
II S SloKJV 13:6  Tako se je Amnón ulegel in se naredil bolnega in ko je prišel kralj, da ga pogleda, je Amnón rekel kralju: „Prosim te, naj pride moja sestra Tamara in mi pripravi nekaj kolačev v mojem pogledu, da bom lahko jedel pri njeni roki.“
II S SloKJV 13:7  Potem je David poslal domov k Tamari, rekoč: „Pojdi sedaj k hiši svojega brata Amnóna in mu pripravi hrano.“
II S SloKJV 13:8  Tako je Tamara odšla k hiši svojega brata Amnóna in ta je ležal. Vzela je moko in jo zgnetla in naredila kolače v njegovem pogledu in kolače spekla.
II S SloKJV 13:9  Vzela je ponev in jih iztresla pred njim, toda odklonil je jesti. Amnón je rekel: „Odstranite od mene vse može.“ In vsi možje so odšli od njega.
II S SloKJV 13:10  Amnón je rekel Tamari: „Prinesi hrano v sobo, da bom lahko jedel iz tvoje roke.“ Tamara je vzela kolače, ki jih je naredila in jih prinesla v sobo k svojemu bratu Amnónu.
II S SloKJV 13:11  Ko jih je prinesla k njemu, da jé, jo je prijel in ji rekel: „Pridi, lezi z menoj, moja sestra.“
II S SloKJV 13:12  Odgovorila mu je: „Ne, moj brat, ne sili me, kajti nobena takšna stvar se ne bi smela storiti v Izraelu. Ne stôri te neumnosti.
II S SloKJV 13:13  In jaz, kam naj grem s svojo sramoto? Kar pa se tebe tiče, boš kakor nekdo izmed bedakov v Izraelu. Sedaj torej, prosim te, spregovori kralju, kajti on me ne bo zadržal pred teboj.“
II S SloKJV 13:14  Vendar ni hotel prisluhniti njenemu glasu, temveč, ker je bil močnejši kakor ona, jo je prisilil in ležal z njo.
II S SloKJV 13:15  Potem jo je Amnón skrajno zasovražil, tako da je bilo sovraštvo, s katerim jo je zasovražil, večje kakor ljubezen, s katero jo je ljubil. In Amnón ji je rekel: „Vstani, izgini.“
II S SloKJV 13:16  Rekla mu je: „Ni razloga. To zlo, da me pošiljaš proč, je večje kakor drugo, ki si mi ga storil.“ Toda ni ji hotel prisluhniti.
II S SloKJV 13:17  Potem je poklical svojega služabnika, ki mu je služil in rekel: „Postavi sedaj to žensko stran od mene in zapahni vrata za njo.“
II S SloKJV 13:18  Na sebi je imela obleko iz številnih barv, kajti s takšnim svečanim oblačilom so bile oblečene kraljeve hčere, ki so bile device. Potem jo je njegov služabnik odvedel ven in za njo zapahnil vrata.
II S SloKJV 13:19  Tamara pa si je na svojo glavo dala pepel in pretrgala obleko iz številnih barv, ki je bila na njej in svojo roko položila na svojo glavo ter jokajoč odšla.
II S SloKJV 13:20  Njen brat Absalom ji je rekel: „Ali je bil tvoj brat Amnón s teboj? Toda sedaj molči, moja sestra. On je tvoj brat. Ne oziraj se na to stvar.“ Tako je Tamara ostala zapuščena v hiši svojega brata Absaloma.
II S SloKJV 13:21  Toda, ko je kralj David slišal o vseh teh stvareh, je bil zelo ogorčen.
II S SloKJV 13:22  Absalom ni spregovoril svojemu bratu Amnónu niti dobro niti slabo, kajti Absalom je sovražil Amnóna, ker je posilil njegovo sestro Tamaro.
II S SloKJV 13:23  Pripetilo se je po dveh polnih letih, da je imel Absalom strižce ovc v Báal Hacórju, ki je poleg Efrájima in Absalom je povabil vse kraljeve sinove.
II S SloKJV 13:24  Absalom je prišel h kralju ter rekel: „Glej torej, tvoj služabnik ima strižce ovc, naj kralj, rotim te in njegovi služabniki gredo s tvojim služabnikom.“
II S SloKJV 13:25  Kralj je rekel Absalomu: „Ne, moj sin, naj ne gremo sedaj vsi, da ti ne bi bili v breme.“ Silil ga je, vendar ni želel iti, temveč ga je blagoslovil.
II S SloKJV 13:26  Potem je Absalom rekel: „Če ne, prosim te, naj gre z nami moj brat Amnón.“ Kralj mu je rekel: „Čemu bi on šel s teboj?“
II S SloKJV 13:27  Toda Absalom ga je silil, da je pustil Amnóna in vse kraljeve sinove iti z njim.
II S SloKJV 13:28  Torej Absalom je svojim služabnikom ukazal, rekoč: „Zapomnite si torej kdaj bo Amnónovo srce veselo z vinom in ko vam rečem: ‚Udarite Amnóna;‘ tedaj ga ubijte, ne bojte se; ali vam nisem jaz ukazal? Bodite pogumni in bodite hrabri.“
II S SloKJV 13:29  Absalomovi služabniki so storili Amnónu kakor je Absalom zapovedal. Potem so vsi kraljevi sinovi vstali in vsak mož se je povzpel na svojo mulo ter pobegnil.
II S SloKJV 13:30  Pripetilo se je, ko so bili na poti, da so prišle k Davidu novice, rekoč: „Absalom je umoril vse kraljeve sinove in niti eden izmed njih ni preostal.“
II S SloKJV 13:31  Potem je kralj vstal in raztrgal svoje obleke in legel na zemljo in vsi njegovi služabniki so stali poleg s svojimi pretrganimi oblačili.
II S SloKJV 13:32  Jonadáb, sin Davidovega brata Šimája, je odgovoril ter rekel: „Naj moj gospod ne domneva, da so umorili vse mladeniče, kraljeve sinove, kajti samo Amnón je mrtev, kajti z Absalomovo določitvijo je bilo to določeno od dneva, ko je posilil njegovo sestro Tamaro.
II S SloKJV 13:33  Zdaj torej naj si moj gospod kralj te stvari ne vzame k svojemu srcu, da misli, da so vsi kraljevi sinovi mrtvi, kajti samo Amnón je mrtev.“
II S SloKJV 13:34  Toda Absalom je pobegnil. In mladenič, ki je bil na straži, je povzdignil svoje oči in pogledal in glej, precej ljudi je prihajajo po poti od pobočja hriba za njim.
II S SloKJV 13:35  Jonadáb je rekel kralju: „Glej, kraljevi sinovi prihajajo. Kakor je tvoj služabnik rekel, tako je.“
II S SloKJV 13:36  Pripetilo se je, takoj ko je končal govorjenje, glej, da so prišli kraljevi sinovi in povzdignili svoj glas ter zajokali in tudi kralj in vsi njegovi služabniki so zelo bridko jokali.
II S SloKJV 13:37  Toda Absalom je pobegnil in odšel k Talmáju, Amihúdovemu sinu, kralju v Gešurju. David pa je vsak dan žaloval za svojim sinom.
II S SloKJV 13:38  Tako je Absalom pobegnil in odšel v Gešur in tam je bil tri leta.
II S SloKJV 13:39  Duša kralja Davida pa je hrepenela, da gre k Absalomu, kajti potolažen je bil glede Amnóna, glede na to, da je bil on mrtev.