SloChraska - Isaiah - 40

40:1  Tolažite, tolažite ljudstvo moje, govori Bog vaš.

40:2  Govorite na srce Jeruzalemu in kličite mu, da je dopolnjena vojna služba njegova, da je poravnana krivica njegova, da je dobil dvojno iz roke Gospodove za vse grehe svoje.

40:3  Glas vpijočega v puščavi: Pripravljajte pot Gospodu, ravnajte v pustinji cesto Bogu našemu.

40:4  Vsaka dolina naj se dvigne in vsako goro in vsak grič znižajte, in kar je krivega, naj se poravna, in hribasto bodi ravnina!

40:5  In razodene se slava Gospodova in vse meso vkup jo bo videlo; kajti usta Gospodova so govorila.

40:6  Glas govorečega: Oznanjaj! In vpraša: Kaj naj oznanjam? „Vse meso je trava in vsa milina njegova kakor cvetica na polju.

40:7  Trava sahne, cvetica vene, ker veje nanjo dih Gospodov. Res, ljudstvo je trava!

40:8  Trava sahne, cvetica vene, a beseda Boga našega ostane vekomaj!“

40:9  Idi na goro visoko, o Sion, ki oznanjaš veselo vest; povzdigni močno glas svoj, Jeruzalem, ki oznanjaš veselo vest; povzdigni ga, ne boj se, reci mestom Judovim: Glejte, Bog vaš!

40:10  Glejte, Gospod, Jehova, prihaja kot mogočni in rama njegova gospoduje zanj; glejte, plačilo njegovo je pri njem in povračilo njegovo pred njim!

40:11  Kakor pastir bo pasel čredo svojo, z roko svojo bo zbiral jagnjeta in jih nosil v naročju svojem, in doječe bo vodil rahlo.

40:12  Kdo je izmeril z dlanjo svojo vode in s pedjo svojo premeril nebesa in vtlačil zemlje prah v merico in s tehtnico pretehtal gore in hribe na njenih torilih?

40:13  Kdo je vodil duha Gospodovega, in kdo mu je bil svetovalec ter ga je učil?

40:14  S kom se je posvetoval, da bi mu dodelil razuma in ga učil poti pravice in ga vadil v znanju in mu pokazal najvišje razumnosti pot?

40:15  Glej, narodi so kakor kapljica v vedru in se čislajo kakor prašek na tehtničnem torilu; glej, otoke vzdiguje kakor trohico.

40:16  Tudi Libanona ne bi bilo dovolj za ogenj in živali njegovih ne bi bilo dovolj za žgalno daritev.

40:17  Vsi narodi so kakor nič pred njim, manj nego nič in ničevost.

40:18  Komu torej hočete primerjati Boga mogočnega? in kako podobo hočete postaviti poleg njega?

40:19  Podobo ulije umetnik in zlatar jo prevleče z zlatom in ji privari verižice srebrne.

40:20  Kdor je ubožen, da ne more toliko darovati, izbere les, ki ne trohni; poišče si spretnega umetnika, da mu napravi podobo, ki se ne omaja.

40:21  Ali ne veste? ali ne čujete? ali se vam ne oznanja od začetka? ali ne umejete ustanovitve zemlje?

40:22  On je, ki stoluje nad zemlje okrožjem, in prebivalci njeni so kakor kobilice, ki razprostira nebesa kakor tenčico in jih razpenja kakor šator v prebivanje;

40:23  ki deva v nič kneze, sodnike na zemlji nareja kakor ničevo stvar.

40:24  Komaj so zasajeni, komaj zasejani, komaj se ukorenini v zemlji njih deblo, že pihne on vanje, in posuše se in piš jih odnese kakor slamico.

40:25  Komu me torej hočete pripodobiti, da bi mu bil enak? pravi Sveti.

40:26  Povzdignite kvišku oči in glejte: Kdo je ustvaril vse te zvezde? On, ki vodi po številu njih vojsko, jih kliče vse po imenu; vsled presilne moči njegove in ker je mogočen v krepkoti, se niti ena ne pogreša.

40:27  Zakaj praviš, o Jakob, in govoriš, Izrael: Skrita je pot moja pred Gospodom in pravda moja gre mimo Boga mojega?

40:28  Ali ne veš? in nisi li slišal? Gospod je Bog večni, Stvarnik krajev zemlje; on ne opeša in se ne utrudi, nedoumna je razumnost njegova.

40:29  Trudnemu daje krepkosti in onemoglemu podeljuje obilo moči.

40:30  Pešajo res mladi in se utrujajo, in mladeniči se spotikajo in padajo;

40:31  oni pa, ki čakajo Gospoda, dobivajo nove moči, dvigajo se na perutih kakor orli, teko, a se ne utrudijo, hodijo, pa ne opešajo.