SloChraska - John - 2

2:1  In tretji dan je bila ženitnina v Kani Galilejski, in mati Jezusova je bila tam.

2:2  Povabili pa so tudi Jezusa in učence njegove na ženitnino.

2:3  In ko zmanjka vina, reče mati Jezusova njemu: Vina nimajo.

2:4  In reče ji Jezus: Kaj imaš z menoj, žena? Moja ura še ni prišla.

2:5  Mati njegova reče služabnikom: Karkoli vam poreče, storite.

2:6  Bilo je pa tam šest kamenenih vrčev, postavljenih po šegi očiščevanja judovskega, ki so držali po dve ali tri mere.

2:7  Veli jim Jezus: Napolnite vrče z vodo. In napolnijo jih do vrha.

2:8  In jim veli: Zajmite sedaj, in nesite starejšini. Ter neso.

2:9  Ko pa okusi starejšina vodo, ki je postala vino (ni pa vedel, odkod je, a služabniki so vedeli, ki so bili zajemali vodo), pokliče starejšina ženina

2:10  in mu reče: Vsak človek daje najprej dobro vino, in ko se napijejo, tedaj tisto, ki je slabše: a ti si prihranil dobro vino do sedaj.

2:11  Ta začetek čudežev je storil Jezus v Kani Galilejski in je razodel slavo svojo; in verovali so vanj učenci njegovi.

2:12  Potem gre doli v Kafarnavm, on in mati njegova in bratje in učenci njegovi, in tu ostanejo ne veliko dni.

2:13  In bila je blizu Velika noč Judov, in Jezus se napoti v Jeruzalem.

2:14  In najde v templju prodajalce volov in ovac in golobov ter menjalce, sedeče pri svojih mizah.

2:15  In splete bič iz vrvic in izžene vse iz templja, tudi ovce in vole; in menjalcem raztrese denar in prevrne mize,

2:16  in tem, ki so prodajali golobe, veli: Odnesite to odtod; ne delajte iz hiše Očeta mojega hiše trgovske.

2:17  Spomnijo pa se učenci njegovi, da je pisano: „Gorečnost za hišo tvojo me razjeda“.

2:18  Judje torej odgovore in mu reko: Kakšno znamenje nam pokažeš, ker delaš to?

2:19  Jezus odgovori in jim reče: Poderite to svetišče, in v treh dneh ga postavim.

2:20  Pa mu reko Judje: Šestinštirideset let so zidali to svetišče, in ti ga postaviš v treh dneh?

2:21  Ali on je govoril o svetišču telesa svojega.

2:22  Ko je bil torej vstal iz mrtvih, so se spomnili učenci njegovi, da jim je to pravil; in verovali so pismu in besedi, ki jo je bil Jezus povedal.

2:23  Ko pa je bil v Jeruzalemu o Veliki noči, ob prazniku, jih je mnogo sprejelo vero v ime njegovo, ko so videli znamenja njegova, ki jih je delal.

2:24  On pa, Jezus, se jim ni zaupal, ker jih je vse poznal

2:25  in ker mu ni bilo treba, da bi kdo pričal o človeku: sam je namreč vedel, kaj je v človeku.