SloChraska - John - 4

4:1  Ko torej zve Gospod, da so farizeji slišali, da Jezus dobiva in krščuje več učencev nego Janez

4:2  (dasi Jezus sam ni krščeval, marveč učenci njegovi),

4:3  zapusti Judejo in gre zopet v Galilejo.

4:4  Moral je pa iti skozi Samarijo.

4:5  Pride torej do samarijskega mesta, ki se imenuje Sihar, blizu zemljišča, ki ga je dal Jakob Jožefu, sinu svojemu.

4:6  Tam pa je bil studenec Jakobov. Jezus torej, truden od pota, kakor je bil, sede k studencu. Bilo je okoli šeste ure.

4:7  Kar pride žena iz Samarije zajemat vode. Veli ji Jezus: Daj mi piti.

4:8  Učenci njegovi so namreč odšli v mesto, da kupijo živeža.

4:9  Pa mu žena Samarijanka reče: Kako prosiš ti, ki si Jud, mene, ki sem žena Samarijanka, naj ti dam piti? (Judje namreč se ne pečajo s Samarijani.)

4:10  Jezus odgovori in ji reče: Ko bi poznala dar Božji in kdo je, ki ti pravi: Daj mi piti, prosila bi ti njega, in dal bi ti žive vode.

4:11  Reče mu žena: Gospod, saj še zajeti nimaš s čim, in vodnjak je globok: odkod imaš torej živo vodo?

4:12  Si mar ti večji od našega očeta Jakoba, ki nam je dal ta vodnjak, in je sam iz njega pil in sinovi njegovi in živina njegova?

4:13  Jezus odgovori in ji reče: Vsak, kdor pije od te vode, bo zopet žejen;

4:14  kdorkoli pa se napije vode, ki mu jo jaz dam, ne bo žejen vekomaj, temuč voda, ki mu jo jaz dam, postane v njem studenec vode, ki teče v večno življenje.

4:15  Reče mu žena: Gospod, daj mi te vode, da ne bom žejna in da ne bom hodila semkaj zajemat.

4:16  Veli ji Jezus: Pojdi, pokliči moža svojega in pridi sem.

4:17  Žena odgovori in reče: Nimam moža. Reče ji Jezus: Prav si povedala: Nimam moža.

4:18  Imela si namreč pet mož, in tisti, ki ga imaš sedaj, ni tvoj mož: to si po pravici povedala.

4:19  Reče mu žena: Gospod, vidim, da si prorok.

4:20  Očetje naši so na tej gori molili; vi pa pravite, da je v Jeruzalemu kraj, kjer se mora moliti.

4:21  Reče ji Jezus: Žena, verjemi mi, da prihaja ura, ko ne boste molili Očeta ne na tej gori, ne v Jeruzalemu.

4:22  Vi molite, česar ne veste; mi molimo, kar vemo: zakaj zveličanje pride od Judov.

4:23  Ali prihaja ura in je že sedaj, ko bodo pravi molilci molili Očeta v duhu in resnici; saj Oče tudi išče takih, da bi ga molili.

4:24  Bog je duh, in kateri ga molijo, morajo moliti v duhu in resnici.

4:25  Reče mu žena: Vem, da pride Mesija (ki se imenuje Kristus); kadar on pride, nam vse oznani.

4:26  Reče ji Jezus: Jaz sem, ki govorim s teboj.

4:27  In v tem pridejo učenci njegovi in se čudijo, da se pogovarja z ženo; vendar pa nihče ne reče: Kaj hočeš? ali: Kaj se pogovarjaš ž njo?

4:28  Žena torej pusti svoj vrč in odide v mesto in veli ljudem:

4:29  Pridite, poglejte človeka, ki mi je povedal vse, kar sem storila, ali ni ta Kristus?

4:30  In gredo iz mesta in pridejo k njemu.

4:31  Medtem so ga pa učenci prosili, rekoč: Rabi, jej!

4:32  On jim pa reče: Jaz imam jed, da jo jem, za katero vi ne veste.

4:33  Učenci se torej pomenkujejo med seboj: Ali mu je kdo prinesel jesti?

4:34  Reče jim Jezus: Moja jed je, da izpolnjujem voljo tega, ki me je poslal, in dopolnim delo njegovo.

4:35  Ne pravite li vi, da je še štiri mesece, pa pride žetev? Glej, pravim vam, povzdignite oči in poglejte njive, da so že bele za žetev.

4:36  Kdor žanje, prejema plačilo in zbira sad za večno življenje, da se skupaj radujeta, kdor seje in kdor žanje.

4:37  Kajti v tem je pregovor resničen: Drugi je, ki seje, in drugi, ki žanje.

4:38  Jaz sem vas poslal žet, česar vi niste obdelali; drugi so obdelali, in vi ste prišli v njih delo.

4:39  Iz tega mesta je pa mnogo Samarijanov sprejelo vero vanj zavoljo besede žene, ki je pričala: Povedal mi je vse, kar sem storila.

4:40  Ko pridejo torej Samarijani k njemu, ga prosijo, naj ostane pri njih. In ostal je tam dva dni.

4:41  In veliko več jih je sprejelo vero zavoljo njegove besede.

4:42  A ženi so pravili: Sedaj ne verujemo več zavoljo tvojega govorjenja, kajti sami smo slišali in vemo, da je ta resnično Zveličar sveta, Kristus.

4:43  Po teh dveh dneh pa gre odtod v Galilejo.

4:44  Kajti Jezus sam je pričal, da prorok nima časti v svoji domovini.

4:45  Ko pa pride v Galilejo, ga sprejmo Galilejci, ker so videli vse, kar je storil v Jeruzalemu ob prazniku; bili so namreč tudi prišli na praznik.

4:46  In zopet pride Jezus v Kano Galilejsko, kjer je bil izpremenil vodo v vino. In bil je neki kraljev uradnik, čigar sin je bil bolan, v Kafarnavmu.

4:47  Ko ta sliši, da je prišel Jezus iz Judeje v Galilejo, gre k njemu in ga prosi, naj pride doli in mu ozdravi sina; ta je namreč umiral.

4:48  Reče mu torej Jezus: Če znamenj in čudežev ne vidite, ne boste verovali.

4:49  Reče mu kraljev uradnik: Gospod, pojdi doli, preden umrje otrok moj.

4:50  Veli mu Jezus: Pojdi, sin tvoj je živ. Mož veruje besedi, ki mu jo je Jezus rekel, in gre.

4:51  Ko pa je že na potu doli, ga srečajo hlapci njegovi in mu sporoče, da sin njegov živi.

4:52  Vpraša jih torej, obkore mu je odleglo. In mu reko: Včeraj ob sedmi uri ga je pustila mrzlica.

4:53  Tedaj spozna oče, da je bilo tisto uro, ko mu je Jezus rekel: Sin tvoj je živ. In je sprejel vero on in vsa hiša njegova.

4:54  To je drugi čudež, ki ga je zopet storil Jezus, ko je prišel iz Judeje v Galilejo.