SloKJV - Acts - 12

12:1  Torej okoli tega časa je kralj Herod iztegnil svoje roke, da nadleguje nekatere izmed cerkvá.

12:2  In z mečem je ubil Jakoba, Janezovega brata.

12:3  Ker pa je videl, [da] je Judom to ugajalo, je še bolj nadaljeval, da zgrabi tudi Petra. (Takrat so bili dnevi nekvašenega kruha.)

12:4  § In ko ga je zgrabil, ga je vtaknil v ječo ter ga izročil štirim četvericam vojakov, da ga varujejo, ker ga je mislil po Veliki noči privesti k ljudem.

12:5  Peter je bil torej zadržan v ječi, toda cerkev je zanj brez prenehanja molila k Bogu.

12:6  In ko naj bi ga Herod privedel, je isto noč Peter spal med dvema vojakoma, privezan z dvema verigama, čuvaji pred vrati pa so stražili ječo.

12:7  In glej, Gospodov angel je prišel nad njega in svetloba je zasijala v ječi in Petra je udaril v stran ter ga dvignil, rekoč: „Hitro vstani.“ In njegove verige so odpadle z njegovih rok.

12:8  In angel mu je rekel: „Opaši se in si poveži svoje sandale.“ In tako je storil. In mu reče: „Ogrni svojo obleko okoli sebe in mi sledi.“

12:9  In odšel je ven ter mu sledil in ni vedel, da je bilo res, kar se je zgodilo po angelu, temveč je mislil, da je videl videnje.

12:10  Ko sta bila mimo prve in druge straže, sta prišla k velikim železnim vratom, ki vodijo v mesto, ki so se jima sama od sebe odprla in odšla sta ven ter šla skozi neko ulico in angel je nemudoma odšel od njega.

12:11  Ko je Peter prišel k sebi, je rekel: „Sedaj zagotovo vem, da je Gospod poslal svojega angela in me osvobodil iz Herodove roke ter pred vsem pričakovanjem ljudi izmed Judov.“

12:12  Ko pa je stvar preudaril, je prišel k hiši Marije, Janezove matere, katerega vzdevek je bil Marko, kjer so bili mnogi skupaj zbrani ter molili.

12:13  In ko je Peter potrkal na velika vhodna vrata, je prišla prisluhnit gospodična, po imenu Roda.

12:14  In ko je spoznala Petrov glas, zaradi veselja ni odprla velikih vrat, temveč je stekla noter ter povedala kako pred velikimi vrati stoji Peter.

12:15  Oni pa so ji rekli: „Nora si.“ Toda nenehno je zatrjevala, da je bilo točno tako. Tedaj so ji rekli: „To je njegov angel.“

12:16  Toda Peter je nenehno trkal in ko so odprli vrata ter ga zagledali, so bili osupli.

12:17  Vendar ko jim je z roko namignil naj molčijo, jim je razodel kako ga je Gospod privedel iz ječe. In rekel je: „Pojdite, oznanite te stvari Jakobu in bratom.“ In odšel je, ter šel v drug kraj.

12:18  Torej brž, ko je bil dan, med vojaki ni bila majhna razvnetost, kaj je nastalo s Petrom.

12:19  In ko ga je Herod iskal in ga ni našel, je zaslišal čuvaje ter ukazal, da naj bi bili le-ti usmrčeni. In iz Judeje je odšel dol v Cezarejo ter ostal tam.

12:20  Herod pa je bil zelo jezen na te iz Tira in Sidóna, toda oni so soglasno prišli k njemu in ker so naredili Blasta, kraljevega glavnega dvornega upravitelja, za svojega prijatelja, so želeli mir, kajti njihova dežela je bila hranjena s pomočjo kraljeve dežele.

12:21  Na določen dan pa se je Herod oblekel v kraljevsko obleko, se usedel na svoj prestol ter jim naredil slovesen govor.

12:22  Ljudstvo [države] pa je vzklikalo, rekoč: „To je božji glas, ne pa od človeka.“

12:23  In takoj ga je udaril Gospodov angel, ker ni dal slave Bogu in pojeden je bil od črvov ter izročil duha.

12:24  Toda Božja beseda je rasla in se množila.

12:25  In ko sta izpolnila svojo službo, sta se Barnaba in Savel vrnila iz Jeruzalema ter s seboj vzela Janeza, katerega vzdevek je bil Marko.