SloKJV - Acts - 17

17:1  Torej ko sta šla skozi Amfípolo in Apolonijo sta prišla do Tesaloníke, kjer je bila judovska sinagoga.

17:2  In kakor je bila njegova navada, je Pavel vstopil k njim in tri sábatne dneve z njimi razpravljal iz pisem,

17:3  razkrival in trdil, da je Kristus brezpogojno moral trpeti in ponovno vstati od mrtvih in da je ta Jezus, katerega vam oznanjam, Kristus.

17:4  In nekateri izmed njih so verovali in se družili s Pavlom in Silom, in velika množica izmed predanih Grkov ter ne malo izmed vodilnih žensk.

17:5  Toda Judje, ki niso verovali, so prevzeti z zavistjo, vzeli k sebi neke ničvredne pajdaše iz prostaške sorte in zbrali skupino in po vsem mestu zanetili vstajo ter napadli Jazonovo hišo in si prizadevali, da ju privedejo k ljudstvu [države].

17:6  Ko pa ju niso našli, so Jazona in neke brate odvlekli k vladarjem mesta ter kričali: „Tile, ki so obrnili svet na glavo, so prišli tudi sèm,

17:7  katere je sprejel Jazon, in vsi ti delajo nasprotno cesarjevim odlokom, rekoč, da obstaja drug kralj, nek Jezus.“

17:8  In vznemirili so množico in mestne vladarje, ki so slišali te stvari.

17:9  In ko so od Jazona in od ostalih prejeli varščino, so jih izpustili.

17:10  In bratje so Pavla ter Sila takoj ponoči odposlali v Berójo. Ko sta prispela tja, sta odšla v judovsko sinagogo.

17:11  Ti so bili plemenitejši, kakor tisti v Tesaloníki, ker so z vso prisebnostjo sprejeli besedo in dnevno preiskovali pisma, če so bile te stvari take.

17:12  Zato so mnogi izmed njih verovali, tudi častitljive ženske, ki so bile Grkinje in izmed mož ne malo.

17:13  Toda ko so Judje iz Tesaloníke spoznali, da je Pavel Božjo besedo oznanjal v Beróji, so prišli tudi tja in razvneli množico.

17:14  In potem so bratje Pavla takoj odposlali, da gre, kot bi bilo k morju, toda Sila in Timótej sta še vedno ostala tam.

17:15  In ti, ki so spremljali Pavla, so ga privedli v Atene in ko so prejeli zapoved za Sila in Timóteja, naj z vso naglico prideta k njemu, so odšli.

17:16  Torej medtem ko je Pavel v Atenah čakal nanju, je bil njegov duh v njem razvnet, ko je videl mesto v celoti posvečeno malikovanju.

17:17  Zato se je v sinagogi prerekal z Judi in s predanimi osebami in vsakodnevno na trgu s temi, ki so se srečevali z njim.

17:18  § Potem so mu ugovarjali neki filozofi izmed epikurejcev in izmed stoikov. In nekateri so rekli: „Kaj hoče povedati ta blebetavec?“ Drugi nekako: „Zdi se, da je oznanjevalec tujih bogov,“ ker jim je oznanjal Jezusa in vstajenje.

17:19  In prijeli so ga ter ga privedli na Areopag, rekoč: „Ali lahko izvemo kakšen je ta novi nauk, o katerem govoriš?“

17:20  Kajti v naša ušesa prinašaš nekatere čudne besede. Hočemo torej izvedeti, kaj te stvari pomenijo.

17:21  (Kajti vsi Atenci in tujci, ki so bili tam, svojega časa niso porabljali za nič drugega, razen da so ali govorili ali poslušali kako novo stvar.)

17:22  § Tedaj je Pavel na sredi Marsovega hriba vstal in rekel: „Vi atenski možje, zaznavam, da ste v vseh stvareh preveč vraževerni.

17:23  Kajti ko sem šel mimo in gledal vaše predanosti, sem našel oltar s tem napisom: NEPOZNANEMU BOGU. Katerega torej vi nevedno obožujete, tega vam jaz razglašam.

17:24  Bog, ki je naredil svet in vse stvari na njem, glede na to, da je on Gospodar neba in zemlje, ne prebiva v templjih, narejenih z rokami,

17:25  tudi ni oboževan s človeškimi rokami, kakor da karkoli potrebuje, glede na to, da vsem daje življenje in dihanje in vse stvari

17:26  in je iz ene krvi naredil vse narode ljudi, da prebivajo na vsem obličju zemlje in je vnaprej določil določene čase in meje njihovega prebivanja,

17:27  § da bi iskali Gospoda, če bi ga morda dotipali in ga našli, čeprav ni daleč od vsakega izmed nas.

17:28  Kajti v njem živimo in se gibljemo in imamo naš obstoj, kakor so rekli celó nekateri izmed vaših lastnih pesnikov: ‚Kajti tudi mi smo njegovo potomstvo.‘

17:29  Kot smo torej zagotovo potomstvo Boga, ne bi smeli misliti, da je Božanstvo podobno zlatu ali srebru ali kamnu, vrezanem od umetnika in človeško pripravo.

17:30  In nad časi te nevednosti je Bog zamižal, toda sedaj povsod vsem ljudem zapoveduje, da se pokesajo,

17:31  kajti določil je dan, na katerega bo sodil svet v pravičnosti, po tem možu, katerega je odredil. O tem je dal zagotovilo vsem ljudem, ker ga je dvignil od mrtvih.“

17:32  Ko pa so slišali o vstajenju mrtvih, so se nekateri posmehovali, drugi pa so rekli: „O tej zadevi te bomo ponovno poslušali.“

17:33  Tako je Pavel odšel izmed njih.

17:34  Vendar so se mu določeni možje trdno pridružili in verovali, med katerimi je bil Dionizij Areopagít in ženska, po imenu Dámaris in drugi z njima.