SloKJV - Acts - 20

20:1  In potem, ko je vstaja prenehala, je Pavel k sebi poklical učence ter jih objel in odšel, češ da gre v Makedonijo.

20:2  In ko je odšel preko teh krajev in jim dal mnogo spodbude, je prišel v Grčijo

20:3  in tam je ostal tri mesece. In ko so Judje prežali nanj, ko je že skoraj odplul v Sirijo, se je namenil vrniti preko Makedonije.

20:4  § In v Azijo so ga spremljali Sópater iz Beróje; in iz Tesaloníke Aristarh in Sekúndus; in Gaj iz Derbe in Timótej; in iz Azije Tihik in Trofim.

20:5  Ti, ki so šli pred nami, so nas pričakali v Troádi.

20:6  In po dneh nekvašenega kruha smo odjadrali iz Filípov in v petih dneh prišli k tem v Troádo, kjer smo ostali sedem dni.

20:7  In na prvi dan tedna, ko so učenci prišli skupaj k lomljenju kruha, jim je Pavel oznanjal, pripravljen, da jutri odide; in svoj govor nadaljeval do polnoči.

20:8  V zgornji sobi, kjer so bili skupaj zbrani, pa je bilo mnogo svetilk.

20:9  In na oknu je sedel neki mladenič, po imenu Evtih, ki je padel v globoko spanje. In medtem ko je Pavel dolgo pridigal, se je pogreznil v spanje in padel dol z [najvišjega], tretjega nadstropja in pobran je bil mrtev.

20:10  In Pavel je odšel dol, se zgrudil nanj, ga objel ter rekel: „Ne vznemirjajte se, kajti njegovo življenje je v njem.“

20:11  Ko je torej ponovno prišel gor in prelomil kruh in jedel ter še dolgo časa govoril, celó do svita, je tako odšel.

20:12  In mladeniča so privedli živega in bili so ne malo potolaženi.

20:13  In šli smo naprej k ladji in odjadrali do Asosa. Tam smo nameravali sprejeti Pavla, kajti tako je določil, ker je nameraval iti peš.

20:14  In ko se je z nami srečal pri Asosu, smo ga sprejeli in prišli v Mitiléno.

20:15  § In od tam smo odjadrali in naslednji dan prišli nasproti Hiosu. In naslednji dan smo prispeli v Samos in ostali v Trogilu. In naslednji dan smo prišli v Milet.

20:16  Kajti Pavel se je odločil, da jadra mimo Efeza, ker v Aziji ni želel porabiti časa, kajti hitel je, če bi mu bilo mogoče, da bo na binkoštni dan v Jeruzalemu.

20:17  In iz Mileta je poslal v Efez in poklical starešine cerkve.

20:18  In ko so prišli k njemu, jim je rekel: „Od prvega dne, ko sem prišel v Azijo, veste na kakšen način sem bil z vami v vseh obdobjih

20:19  in služil Gospodu z vso ponižnostjo mišljenja ter z mnogimi solzami in preizkušnjami, ki so me doletele med prežanjem Judov,

20:20  in kako nisem ničesar zamolčal, kar vam je bilo koristno, temveč sem vam pokazal in vas javno učil ter od hiše do hiše

20:21  pričeval obojim, tako Judom kakor tudi Grkom, kesanje napram Bogu in vero napram našemu Gospodu Jezusu Kristusu.

20:22  In sedaj, glejte, grem v Jeruzalem, zvezan v duhu in ne poznam stvari, ki me bodo tam doletele,

20:23  razen da Sveti Duh v vsakem mestu pričuje, rekoč, da me čakajo vezi in stiske.

20:24  § Toda nobena od teh stvari me ne gane niti ne cenim svojega življenja dragocenega sebi, tako da bom lahko dokončal svoj tek z radostjo in službo, ki sem jo prejel od Gospoda Jezusa, da pričujem evangelij o Božji milosti.

20:25  In sedaj, glejte, vem, da vi vsi, med katere sem odšel in oznanjal Božje kraljestvo, ne boste več videli mojega obraza.

20:26  Zaradi tega vam danes dajem izjavo, da sem čist pred krvjo vseh ljudi.

20:27  Kajti nisem se izogibal, da vam oznanim vso Božjo namero.

20:28  Zatorej pazite nase in na ves trop, nad katerim vas je Sveti Duh naredil nadzornike, da pasete Božjo cerkev, katero je pridobil s svojo lastno krvjo.

20:29  Kajti vem to, da bodo po mojem odhodu vstopili med vas nadležni volkovi, ki ne bodo prizanašali tropu.

20:30  Prav tako bodo izmed vas vstali možje, ki bodo govorili sprevržene besede, da učence odtegnejo za seboj.

20:31  Torej čujte in se spomnite, da v obdobju treh let, ponoči in podnevi, nisem prenehal s solzami vsakogar svariti.

20:32  In sedaj, bratje, vas priporočam Bogu in besedi njegove milosti, ki je zmožna, da vas izgradi in da vam da dediščino med vsemi temi, ki so posvečeni.

20:33  Nisem hlepel po nikogaršnjem srebru ali zlatu ali obleki.

20:34  Da, tudi vi sami veste, da so te roke služile mojim potrebam in tem, ki so bili z menoj.

20:35  Pokazal sem vam vse stvari, da moramo s takšnim trudom podpirati slabotne in se spominjati besed Gospoda Jezusa, kako je rekel: ‚Bolj blagoslovljeno je dajati kakor prejemati.‘“

20:36  In ko je tako govoril, je pokleknil in z njimi vsemi molil.

20:37  In vsi so bridko jokali in se oklenili Pavlovega vratu ter ga poljubljali

20:38  in žalovali predvsem zaradi vseh besed, ki jih je govoril, da naj ne bi več videli njegovega obraza. In pospremili so ga k ladji.