SloKJV - Acts - 8

8:1  In Savel je privolil v njegovo smrt. In ob tistem času je bilo tam veliko preganjanje zoper cerkev, ki je bila v Jeruzalemu; in vsi, razen apostolov, so bili razkropljeni povsod po vseh področjih Judeje in Samarije.

8:2  In predani možje so Štefana odnesli k njegovemu pokopu ter za njim pripravili veliko objokovanje.

8:3  Glede Savla pa, ta je napravil veliko opustošenje cerkve, ko je vstopal v vsako hišo in vlačil moške in ženske ter jih zapiral v ječo.

8:4  Zaradi tega so tisti, ki so bili razkropljeni naokoli, odšli povsod in oznanjali besedo.

8:5  Potem je Filip odšel dol v samarijsko mesto in jim oznanil Kristusa.

8:6  In množica je soglasno dala pozornost tem stvarem, ki jih je Filip govoril in poslušala ter gledala čudeže, katere je delal.

8:7  Kajti nečisti duhovi so kričê, z močnim glasom prihajali iz mnogih, ki so bili z njimi obsedeni. In mnogi prevzeti s paralizo ter tisti, ki so bili hromi, so bili ozdravljeni.

8:8  In v tistem mestu je bila velika radost.

8:9  Vendar je bil tam neki mož, imenovan Simon, ki je poprej v istem mestu uporabljal čaranje in privlačil pogane iz Samarije ter objavljal, da je bil on sam nekaj velikega,

8:10  kateremu so vsi posvetili pozornost, od najmanjših do največjih, rekoč: „Ta mož je velika Božja moč.“

8:11  In ozirali so se nanj, zato ker jih je že dolgo časa privlačil s svojimi čarodejstvi.

8:12  Toda ko so verovali Filipu, ki je oznanjal besede glede Božjega kraljestva in ime Jezusa Kristusa, so bili krščeni, tako moški kakor ženske.

8:13  Potem je tudi sam Simon veroval; in ko je bil krščen, je ostal s Filipom in se čudil ter gledal čudeže in znamenja, ki so bila storjena.

8:14  Ko so torej apostoli, ki so bili v Jeruzalemu, slišali, da je Samarija sprejela Božjo besedo, so jim poslali Petra in Janeza,

8:15  ki sta, ko sta prišla dol, molila zanje, da bi mogli prejeti Svetega Duha

8:16  (kajti do takrat še ni padel na nobenega izmed njih; bili so samo krščeni v imenu Gospoda Jezusa.)

8:17  Tedaj sta nanje polagala svoje roke in prejemali so Svetega Duha.

8:18  In ko je Simon videl, da je bil Sveti Duh dan po polaganju rok apostolov, jima je ponudil denar,

8:19  rekoč: „Dajta tudi meni to moč, da na kogarkoli položim roke, bo lahko prejel Svetega Duha.“

8:20  Vendar mu je Peter rekel: „Tvoj denar naj propade s teboj, ker si pomislil, da se Božji dar lahko kupi z denarjem.

8:21  Ti nimaš niti vloge niti deleža v tej stvari, kajti tvoje srce ni iskreno v Božjih očeh.

8:22  Pokesaj se torej od te svoje zlobnosti in prosi Boga, če ti bo mogoče lahko odpuščena misel tvojega srca.

8:23  Kajti zaznavam, da si v žolču grenkobe in v vezi krivičnosti.“

8:24  Potem je Simon odgovoril in rekel: „Prosita zame h Gospodu, da nobena izmed teh stvari, ki sta jih govorila, ne pride nadme.“

8:25  In onadva, ko sta pričevala in oznanila Gospodovo besedo, sta se vrnila v Jeruzalem ter v mnogih vaseh Samarije oznanila evangelij.

8:26  Gospodov angel pa je spregovoril Filipu, rekoč: „Vstani in pojdi proti jugu, na pot, ki gre dol iz Jeruzalema v Gazo, ki je zapuščena.“

8:27  In vstal je ter odšel. In glej, človek iz Etiopije, evnuh z veliko oblastjo pod Kandáko, kraljico Etiopcev, ki je imel skrb za vso njeno zakladnico in je prišel v Jeruzalem, da bi oboževal,

8:28  se je vračal in sedé na svoji kočiji bral preroka Izaija.

8:29  Potem je Duh rekel Filipu: „Pojdi poleg in se pridruži tej kočiji.“

8:30  In Filip je stekel tja k njemu in ga slišal brati preroka Izaija ter rekel: „Razumeš kaj bereš?“

8:31  In rekel je: „Kako bi lahko, razen če me ne bi vodil nek človek?“ In prosil je Filipa, da pride gor in se usede z njim.

8:32  Mesto iz pisma, ki ga je bral, je bilo to: ‚Odveden je bil kakor ovca h klanju; in kakor je jagnje pred svojim strižcem nemo, tako on ni odprl svojih ust;

8:33  v njegovem ponižanju je bila njegova sodba odstranjena in kdo bo razglašal njegov rod? Kajti njegovo življenje je vzeto z zemlje.‘

8:34  In evnuh je odgovoril Filipu ter rekel: „Prosim te, o kom govori to prerok? O sebi ali nekem drugem človeku?“

8:35  Potem je Filip odprl svoja usta in pričel pri istem pismu in mu oznanil Jezusa.

8:36  In medtem ko sta nadaljevala po njuni poti, sta prišla do neke vode, in evnuh je rekel: „Poglej, tukaj je voda, kaj mi preprečuje biti krščen?“

8:37  § In Filip je rekel: „Če veruješ z vsem svojim srcem, smeš.“ In ta je odgovoril ter rekel: „Verujem, da je Jezus Kristus Božji Sin.“

8:38  In velel je kočiji, da se ustavi. In skupaj sta odšla dol v vodo, tako Filip kakor evnuh; in ga je krstil.

8:39  In ko sta se povzpela iz vode, je Gospodov Duh Filipa vzel, da ga evnuh ni več videl in ta je radosten odšel na svojo pot.

8:40  Toda Filip se je znašel pri Ašdódu. In ko je potoval skozi, je v vseh mestih oznanjal, dokler ni prišel do Cezareje.