SloKJV - Acts - 2

2:1  In ko je popolnoma prišel Binkoštni dan, so bili vsi soglasni na enem kraju.

2:2  In nenadoma je prišel z neba šum, kakor besneč mogočen veter ter napolnil vso hišo, kjer so sedeli.

2:3  In prikazali so se jim razcepljeni jeziki, podobni ognjenim ter sedli na vsakogar izmed njih.

2:4  In vsi so bili izpolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti z drugimi jeziki, kakor jim je Duh dajal izgovarjati.

2:5  V Jeruzalemu pa so prebivali Judje, predani ljudje, iz vsakega naroda pod nebom.

2:6  Torej, ko se je to razglasilo naokoli, so prišle skupaj množice in bili so zbegani, zato ker jih je vsak slišal govoriti v svojem lastnem jeziku.

2:7  In vsi so bili osupli ter se čudili in drug drugemu govorili: „Glejte, ali niso vsi ti, ki govorijo, Galilejci?

2:8  In kako mi vsakega človeka slišimo v svojem lastnem jeziku, kjer smo bili rojeni?

2:9  Parti in Medijci in Elámci in prebivalci v Mezopotamiji in v Judeji in Kapadokiji, v Pontu in Aziji,

2:10  Frigiji in Pamfiliji, v Egiptu in v libijskih krajih okoli Cirene in tujci iz Rima, Judje in spreobrnjenci,

2:11  Krečani in Arabci, mi jih v naših jezikih slišimo govoriti čudovita Božja dela.“

2:12  In vsi so bili osupli in bili so v dvomu, govoreč drug drugemu: „Kaj to pomeni?“

2:13  Drugi so zasmehljivo rekli: „Ti ljudje so polni novega vina.“

2:14  Vendar je Peter, ko je javno nastopil z enajsterimi, povzdignil svoj glas in jim rekel: „Vi ljudje iz Judeje in vsi vi, ki prebivate v Jeruzalemu, to vam bodi znano in prisluhnite mojim besedam,

2:15  kajti ti niso pijani, kakor vi mislite, glede na to, da je šele tretja dnevna ura.

2:16  Ampak to je to, kar je bilo rečeno po preroku Joélu:

2:17  ‚In zgodilo se bo v poslednjih dneh, govori Bog: ‚Izlil bom od svojega Duha na vse meso, in vaši sinovi in vaše hčere bodo prerokovali in vaši mladeniči bodo videli videnja in vaši starci bodo sanjali sanje;

2:18  in na svoje služabnike in na svoje pomočnice bom v tistih dneh izlil od svojega Duha in bodo prerokovali;

2:19  in pokazal bom čudeže zgoraj na nebu in znamenja spodaj na zemlji, kri in ogenj in dimne meglice;

2:20  sonce se bo spremenilo v temo in luna v kri, preden pride ta veliki in opazni dan Gospodovega prihoda;

2:21  in zgodilo se bo, da kdorkoli se bo skliceval na Gospodovo ime, bo rešen.‘‘

2:22  Vi, možje Izraelci, prisluhnite tem besedam. Jezus Nazarečan, mož med vami, po čudežnih močeh, čudežih in znamenjih potrjen od Boga, katere je Bog po njem storil v sredi med vami, kakor tudi vi sami veste;

2:23  njega, ki je bil izročen po določeni nameri in Božjem predvidevanju, ste vi prijeli in po zlobnih rokah križali ter umorili,

2:24  § katerega je Bog dvignil in odvezal bolečin smrti; ker ni bilo mogoče, da bi ga ta zadržala.

2:25  Kajti David glede njega govori: ‚Vedno sem slutil Gospoda pred svojim obrazom, kajti on je na moji desnici, da ne bi bil omajan;

2:26  zato se je moje srce veselilo in moj jezik je bil vesel; poleg tega bo tudi moje meso počivalo v upanju,

2:27  § ker moje duše nočeš pustiti v peklu niti nočeš trpeti, da bi tvoj Sveti videl trohnenje.

2:28  Spoznati si mi dal poti življenja; s svojim obličjem me boš napravil polnega radosti.‘

2:29  Možje in bratje, naj vam odkrito spregovorim o očaku Davidu, da je tako mrtev kakor pokopan in njegov mavzolej je med nami do današnjega dne.

2:30  § Ker je bil torej prerok in je vedel, da mu je Bog prisegel s prisego, da bo od sadu njegovih ledij, glede na meso, vzdignil Kristusa, da sedi na njegovem prestolu;

2:31  § in ker je to videl vnaprej, je govoril o Kristusovem vstajenju, da njegova duša ni ostala v peklu niti njegovo meso ni videlo trohnenja.

2:32  Tega Jezusa je Bog vzdignil, o čemer smo mi vsi priče.

2:33  Torej je bil z Božjo desnico povišan in je od Očeta prejel obljubo Svetega Duha, katerega je razlil, kakor sedaj vidite in slišite.

2:34  Kajti David ni dvignjen v nebesa, toda on sam pravi: ‚Gospod je rekel mojemu Gospodu: ‚Sedi na mojo desnico,

2:35  dokler ne naredim tvojih sovražnikov [za] tvojo pručko.‘‘

2:36  Zato naj vsa Izraelova hiša brez dvoma ve, da je Bog tega istega Jezusa, katerega ste vi križali, naredil tako Gospoda kakor Kristusa.“

2:37  Torej ko so to slišali, so bili v svojem srcu spodbujeni ter rekli Petru in ostalim apostolom: „Možje in bratje, kaj naj storimo?“

2:38  Potem jim je Peter rekel: „Pokesajte se in vsak izmed vas naj bo krščen v imenu Jezusa Kristusa v odpuščanje grehov in prejeli boste dar Svetega Duha.

2:39  Kajti obljuba je dana vam in vašim otrokom in vsem, ki so daleč stran, celó tolikim, kolikor jih bo poklical Gospod, naš Bog.“

2:40  In z mnogimi drugimi besedami je pričeval ter spodbujal, rekoč: „Rešite se iz tega sprijenega rodu.“

2:41  Potem so bili krščeni tisti, ki so z veseljem sprejeli njegovo besedo, in istega dne se jim je dodalo okoli tri tisoč duš.

2:42  In neomajno so nadaljevali v apostolskem nauku in družbi in v lomljenju kruha ter v molitvah.

2:43  In strah je prišel nad vsako dušo; in po apostolih je bilo storjenih mnogo čudežev in znamenj.

2:44  In vsi, ki so verovali, so bili skupaj in vse stvari so imeli skupne;

2:45  in prodajali so svoje posesti ter dobrine in jih delili vsem ljudem, kolikor je vsak potreboval.

2:46  In vsak dan so soglasno nadaljevali v templju in od hiše do hiše lomili kruh [in] z veseljem in iskrenim srcem jedli svojo hrano,

2:47  ter slavili Boga in imeli naklonjenost pri vseh ljudeh. Gospod pa je k cerkvi dnevno dodajal takšne, ki naj bi bili rešeni.