SloKJV - Acts - 7

7:1  Potem je véliki duhovnik rekel: „Ali so te stvari take?“

7:2  In rekel je: „Možje, bratje in očetje, prisluhnite: ‚Bog slave se je prikazal našemu očetu Abrahamu, ko je bil v Mezopotamiji, preden je prebival v Haránu

7:3  in mu rekel: ‚Pojdi ven iz svoje dežele in iz svojega sorodstva ter pridi v deželo, ki ti jo bom pokazal.‘‘

7:4  § Tedaj je prišel iz kaldejske dežele in prebival v Haránu; ko pa je bil njegov oče mrtev, se je od tam odpravil v to deželo, v kateri vi sedaj prebivate.

7:5  V njej pa mu ni dal nobene dediščine niti toliko ne, da nanjo postavi svoje stopalo, vendar je obljubil, da mu jo bo dal v posest in njegovemu semenu za njim, ko takrat še ni imel otroka.

7:6  In Bog je govoril na ta način: ‚Da naj bi njegovo seme začasno bivalo v tuji deželi in da naj bi jih privedli v suženjstvo ter štiristo let z njimi hudobno ravnali.

7:7  Narodu pa, pri katerem bodo suženjevali, bom sodil jaz,‘ je rekel Bog: ‚in potem bodo prišli ter mi služili na tem kraju.‘

7:8  In dal mu je zavezo obrezovanja. In tako je Abraham zaplodil Izaka in ga osmi dan obrezal; in Izak je zaplodil Jakoba; in Jakob je zaplodil dvanajst očakov.

7:9  In očaki so, prevzeti z zavistjo, Jožefa prodali v Egipt; toda Bog je bil z njim

7:10  in ga osvobodil iz vseh njegovih stisk in mu dal naklonjenost ter modrost v očeh faraona, egiptovskega kralja in ga naredil za voditelja nad Egiptom ter vso svojo hišo.

7:11  Torej nad vso egiptovsko deželo in Kánaan je prišlo pomanjkanje in velika stiska in naši očetje niso našli hrane.

7:12  Toda ko je Jakob slišal, da je bilo v Egiptu žito, je najprej odposlal naše očete.

7:13  In ob drugi priložnosti se je Jožef dal spoznati svojim bratom; in Jožefovo sorodstvo je bilo predstavljeno faraonu.

7:14  Potem je Jožef odposlal in k sebi poklical svojega očeta Jakoba in vse njegovo sorodstvo, petinsedemdeset duš.

7:15  Tako je Jakob odšel dol v Egipt ter umrl, on in naši očetje

7:16  in bili so preneseni preko v Sihem in položeni v mavzolej, ki ga je Abraham kupil za vsoto denarja od sinov Hemórja, očeta v Sihemu.

7:17  Toda ko se je približal obljubljeni čas, katerega je Bog prisegel Abrahamu, so ljudje v Egiptu rasli in se množili,

7:18  dokler ni vstal drug kralj, ki ni poznal Jožefa.

7:19  Ta isti je z našim sorodstvom premeteno ravnal in hudobno tretiral naše očete, tako da so izpostavili svoje majhne otroke, z namenom, da ne bi bili ohranjeni živi.

7:20  V tem času je bil rojen Mojzes, bil pa je silno lep in tri mesece so ga vzgajali v hiši njegovega očeta;

7:21  ko pa je bil izpostavljen, ga je vzela faraonova hči in ga vzgojila za svojega lastnega sina.

7:22  In Mojzes je bil izučen v vsej egipčanski modrosti in mogočen je bil v besedah in dejanjih.

7:23  Ko je bil star polnih štirideset let, je prišlo v njegovo srce, da obišče svoje brate, Izraelove otroke.

7:24  In ko je videl enega izmed njih krivično trpeti, ga je branil in maščeval tega, ki je bil zatiran ter ubil Egipčana,

7:25  kajti domneval je, da bodo njegovi bratje razumeli, kako jih hoče Bog po njegovi roki osvoboditi; toda niso razumeli.

7:26  In medtem ko so se prepirali, se jim je naslednji dan pokazal ter jih ponovno skušal pomiriti, rekoč: ‚Možje, vi ste bratje; zakaj drug drugemu delate krivico?‘

7:27  Toda tisti, ki je svojemu bližnjemu storil krivico, ga je odrinil proč, rekoč: ‚Kdo te je naredil za vladarja in sodnika nad nami?

7:28  Ali me hočeš ubiti, kakor si včeraj storil Egipčanu?‘

7:29  Ob tej besedi je Mojzes pobegnil in bil tujec v midjánski deželi, kjer je zaplodil dva sinova.

7:30  Ko pa je preteklo štirideset let, se mu je v divjini Sinajske gore prikazal Gospodov angel v plamenu gorečega grma.

7:31  Ko je Mojzes to videl, se je čudil prizoru; ko pa se je približal, da bi to pogledal, je prišel do njega Gospodov glas,

7:32  rekoč: ‚Jaz sem Bog tvojih očetov, Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov.‘ Potem je Mojzes trepetal in si ni drznil pogledati.

7:33  Nato mu je Gospod rekel: ‚Sezuj si svoje čevlje s svojih stopal, kajti kraj, kjer stojiš, je sveta zemlja.

7:34  Videl sem, videl sem stisko svojih ljudi, ki so v Egiptu in slišal sem njihovo stokanje in sem prišel dol, da jih osvobodim. In sedaj pridi, poslal te bom v Egipt.‘

7:35  Tega Mojzesa, katerega so zavrnili, rekoč: ‚Kdo te je naredil vladarja in sodnika?‘ istega je Bog poslal, da bi bil vladar in osvoboditelj po roki angela, ki se mu je prikazal v grmu.

7:36  Potem, ko je v egiptovski deželi in v Rdečem morju ter v divjini štirideset let prikazoval čudeže in znamenja, jih je privedel ven.

7:37  § To je ta Mojzes, ki je Izraelovim otrokom rekel: ‚Preroka vam bo Gospod, vaš Bog, obudil izmed vaših bratov, podobnega meni; njega boste poslušali.‘

7:38  § To je tisti, ki je bil v cerkvi v divjini z angelom, ki je govoril z njim na Sinajski gori in z našimi očeti; ki je prejel žive prerokbe, da jih izroči nam;

7:39  katerega naši očetje niso hoteli ubogati, temveč so ga pahnili od sebe in se v svojih srcih ponovno obrnili nazaj v Egipt,

7:40  rekoč Aronu: ‚Naredi nam bogove, da gredo pred nami, kajti glede tega Mojzesa, ki nas je privedel iz egiptovske dežele, ne vemo kaj je nastalo iz njega.‘

7:41  In v tistih dneh so naredili tele ter maliku darovali žrtev ter se veselili v delih svojih lastnih rok.

7:42  Potem se je Bog obrnil in jih predal, da obožujejo vojsko neba; kakor je pisano v knjigi prerokov: ‚Oh, hiša Izraelova ali ste meni darovali zaklane živali in žrtve v obdobju štiridesetih let v divjini?

7:43  Da, vzeli ste Molohov šotor in zvezdo svojega boga Rajfána, kipe, ki ste jih naredili, da bi jih oboževali; jaz pa vas bom odvedel onstran Babilona.‘

7:44  Naši očetje so imeli v divjini šotorsko svetišče pričevanja, kakor je določil on, govoreč Mojzesu, da naj ga naredi glede na videz, ki ga je videl.

7:45  § Katerega so tudi naši očetje, ki so prišli kasneje, vnesli z Jezusom na posest poganov, ki jih je Bog pregnal izpred obličja naših očetov do Davidovih dni;

7:46  ki je našel naklonjenost pred Bogom in si želel najti šotorsko svetišče za Jakobovega Boga.

7:47  Toda Salomon mu je zgradil hišo.

7:48  Vendar Najvišji ne prebiva v templjih, zgrajenimi z rokami; kakor pravi prerok:

7:49  ‚Nebesa so moj prestol in zemlja je moja pručka; kakšno hišo mi hočete zgraditi?‘ govori Gospod: ‚Ali kaj je prostor mojega počitka?

7:50  Ali ni vse te stvari naredila moja roka?‘

7:51  Vi trdovratni in neobrezani v srcu in ušesih, vi se vedno upirate Svetemu Duhu; kakor so počeli vaši očetje, tako počnete vi.

7:52  Katerega izmed prerokov vaši očetje niso preganjali? In umorili so te, ki so vnaprej kazali na prihod Pravičnega, katerega izdajalci in morilci ste bili sedaj vi,

7:53  ki ste po uredbi angelov prejeli postavo, pa se je niste držali.“

7:54  Ko so slišali te besede, so bili zarezani do srca in s svojimi zobmi so škripali proti njemu.

7:55  Toda on je, poln Svetega Duha, neomajno gledal gor v nebesa in videl Božjo slavo ter Jezusa stati na Božji desnici.

7:56  In rekel: „Glejte, nebesa vidim odprta in Sina človekovega stati na Božji desnici.“

7:57  Tedaj so z močnim glasom zakričali in zamašili svoja ušesa ter soglasno stekli nadenj

7:58  in ga vrgli iz mesta ter ga kamnali. Priče pa so svoja oblačila položile k stopalom mladeniča, katerega ime je bilo Savel.

7:59  In kamnali so Štefana, ki je klical k Bogu ter govoril: „Gospod Jezus, sprejmi mojega duha.“

7:60  In pokleknil je ter z močnim glasom zaklical: „Gospod, tega greha jim ne položi na njihovo obdolžnico.“ In ko je to rekel, je zaspal.