SloChraska - I Samuel - 1

1:1  Bil je mož iz Ramataim-zofima, z Efraimskega gorovja, ki mu je bilo ime Elkana, sin Jerohama, sina Elihuja, sina Tohuja, sina Zufovega, Efraimec.

1:2  In imel je dve ženi, eni je bilo ime Ana, drugi pa Penina; in Penina je imela otroke, Ana pa ni imela otrok.

1:3  In ta mož je hodil vsako leto gori iz mesta svojega, da bi molil in daroval Gospodu nad vojskami v Silu. Ondi sta bila duhovnika Gospodu dva sinova Elijeva, Ofni in Pinehas.

1:4  In kadar je prišel dan, da je Elkana daroval, je dal deleže Penini, ženi svoji, in vsem sinovom in hčeram njenim.

1:5  Ali Ani je dal dvojen delež, ker Ano je ljubil, a Gospod ji je zaprl maternico.

1:6  In njena soporočenka jo je hudo žalila, da bi jo ujezila, ker ji je bil Gospod zaprl maternico.

1:7  In ker je delal tisto vsako leto, kadarkoli je šla v hišo Gospodovo, jo je tako žalila; in Ana je plakala in ni ničesar jedla.

1:8  In Elkana, njen mož, ji reče: Ana, zakaj plačeš? in zakaj ne ješ? in zakaj ti je srce žalostno? Nisem li jaz boljši tebi nego deset sinov?

1:9  In vstala je Ana, potem ko so jedli in pili v Silu. In Eli duhovnik je sedel na stolu svojem pri podboju Gospodovega templja.

1:10  In njej je bilo bridko v duši, in molila je h Gospodu in silno jokala.

1:11  In stori obljubo in reče: O Gospod nad vojskami, ako se milo ozreš na ponižanje dekle svoje in se me spomniš in ne pozabiš dekle svoje, a daš dekli svoji moški zarod, tedaj ga posvetim Gospodu za vse žive dni njegove, in britev naj ne pride na glavo njegovo.

1:12  In ko je dolgo molila pred Gospodom, je Eli pazil na usta njena.

1:13  Ana namreč je govorila v srcu svojem, le njena ustnica se je gibala, toda glasu njenega ni bilo slišati. Zato je Eli menil, da je vinjena.

1:14  In ji reče Eli: Doklej boš pijana? Iztrezni se od vina svojega!

1:15  Ana pa odgovori ter reče: Nikar, gospod moj, žena sem otožnega duha; vina in močne pijače nisem pila, temuč srce svoje sem izlila pred Gospodom.

1:16  Ne rači šteti dekle svoje za hčer Belijalovo, zakaj od velikega žalovanja in razžaljenja sem doslej govorila.

1:17  Eliji odgovori in veli: Pojdi v miru! Bog Izraelov naj ti izpolni prošnjo, ki si jo prosila.

1:18  Ona reče: Naj najde dekla tvoja milost v očeh tvojih! Nato je žena šla svojim potem, in je jedla in lice ji ni bilo več žalostno.

1:19  In zgodaj zjutraj vstanejo, in ko se poklonijo pred Gospodom, se napotijo nazaj in pridejo v hišo svojo v Rami. In Elkana spozna Ano, ženo svojo, in Gospod se je spomni.

1:20  In ko preteče čas, potem ko je Ana spočela, je rodila sina in ga imenovala Samuela, kajti „izprosila sem ga od Gospoda“.

1:21  In ko je šel mož Elkana in vsa družina njegova, da prinese Gospodu vsakoletno daritev in obljubo svojo,

1:22  ni šla Ana ž njim, zakaj rekla je možu svojemu: Pojdem šele, ko bo deček odstavljen, potem ga popeljem, da se pokaže pred obličjem Gospodovim in ostane ondi vekomaj.

1:23  Elkana, mož njen, ji reče: Stóri, kakor se ti dobro vidi; ostani, dokler ga ne odstaviš! Samo da Gospod potrdi besedo svojo! In žena je ostala doma in dojila sina, dokler ga ni odstavila.

1:24  In ko ga je odstavila, ga je peljala s seboj gori s tremi junci in z eno efo moke in z mehom vina in ga je privedla v hišo Gospodovo v Silu; a deček je bil še mlad.

1:25  In zaklali so junca in pripeljali dečka k Eliju.

1:26  In ona reče: Ah, gospod moj, kakor res živi duša tvoja, gospod moj, jaz sem tista žena, ki sem tu pri tebi stala in Gospoda prosila.

1:27  Za tega dečka sem prosila, in Gospod mi je izpolnil prošnjo, ki sem jo prosila od njega.

1:28  Zato ga tudi jaz izročam Gospodu; vse dni, dokler bo živel, je izročen Gospodu. In on se je ondi poklonil Gospodu.