SloChraska - I Samuel - 2

2:1  In Ana je molila in rekla: Srce moje se raduje v Gospodu, rog moj je povišan po Gospodu; usta moja so se široko odprla zoper sovražnike moje, kajti veselim se zveličanja tvojega.

2:2  Nihče ni tako svet kakor Gospod, kajti razen tebe ni nobenega; in ni nobene Skale, kakor je naš Bog.

2:3  Ne množite govorov o visokih rečeh, predrznost naj ne pride iz vaših ust: kajti Gospod je Bog mogočni, ki vse pozna, in misli človeške na tehtnico deva on.

2:4  Močnih lok je zlomljen, a slabotni so opasani z močjo.

2:5  Kateri so bili siti, so v službo stopili za kruh, in kateri so lakoto trpeli, niso več lačni; in nerodovitna je rodila sedmero, in katera je veliko imela otrok, je onemogla.

2:6  Gospod mori in oživlja, pelje v kraj smrti in zopet nazaj.

2:7  Gospod spravi v uboštvo in obogati, on ponižuje, pa tudi povišuje.

2:8  On povišuje ubožca iz prahu, siromaka vzdiguje iz blata, da ga posadi med plemenitnike in mu da podedovati slave prestol; kajti Gospodovi so stebri zemlje, in on je nanje postavil svet.

2:9  On bo varoval svojih svetnikov noge, ali brezbožniki umolknejo v temi; zakaj po svoji moči človek ne pride kvišku.

2:10  Zatrti bodo, kateri nasprotujejo Gospodu, zoper nje bo on grmel v nebesih. Gospod bo sodil kraje zemlje, in da moč kralju svojemu in poviša rog maziljenca svojega.

2:11  In Elkana je šel v Ramo v hišo svojo. A deček je bil strežnik Gospodu pred očmi Elija duhovnika.

2:12  Sinova Elijeva pa sta bila otroka Belijalova; nista poznala Gospoda.

2:13  In navada duhovnikov proti ljudstvu je bila: Kadar je kdo prinesel daritev, je prišel, ko se je meso kuhalo, duhovnikov hlapec s trirogljatimi vilicami v roki,

2:14  in je ž njimi sunil v medenico ali v lonec ali v kotel ali v ponev, in karkoli je z vilicami izvlekel, je vzel duhovnik zase. Tako so delali v Silu vsem Izraelcem, ki so prihajali tja.

2:15  Enako je prišel tudi, preden so zažgali tolstino, duhovnikov hlapec in rekel možu, ki je opravljal daritev: Daj mesa, da ga opečem duhovniku; zakaj ne bo vzel kuhanega mesa od tebe, temuč sirovo.

2:16  Ako je rekel dotičnik: Saj bodo precej zažgali tolstino, potem vzemi, kolikor ti ugaja; tedaj mu je odgovoril: Ne, ampak daj mi ga zdaj, in če ne daš, vzamem s silo.

2:17  In greh mladeničev je bil silno velik pred Gospodom, kajti ljudje so zaničevali darila Gospodova.

2:18  Samuel pa je stregel pred obličjem Gospodovim, še deček, prepasan s platnenim naramnikom;

2:19  k temu mu je leto za letom napravila mati njegova suknjico in mu jo prinesla, ko je prišla gori z možem svojim opravljat vsakoletno daritev.

2:20  In Eli je blagoslovil Elkana in ženo njegovo in rekel: Gospod ti daj zarod od te žene namesto darovanega, ki ga je izročila Gospodu! In šli so v hišo svojo.

2:21  In Gospod je obiskal Ano, da je spočela in rodila še tri sinove in dve hčeri. A deček Samuel je napredoval pri Gospodu.

2:22  Eli pa je bil silno star; in slišal je vse, kar počenjata sinova njegova z vsem Izraelom ter da se družita z ženami, ki so opravljale službo pri vratih shodnega šatora.

2:23  In dejal je jima: Zakaj to delata? slišim namreč o vajinih hudih dejanjih od vsega tega ljudstva.

2:24  Nikar, sinova moja! zakaj to ni dober glas, ki ga slišim; povzročata, da Gospodovo ljudstvo prestopa.

2:25  Ako kdo greši zoper človeka, Bog mu je sodnik; ko pa kdo greši zoper Gospoda, kdo se potegne zanj? Ali nista poslušala glasu očeta svojega; kajti Gospod ju je hotel umoriti.

2:26  A deček Samuel je vedno napredoval in je bil prijeten Gospodu in tudi ljudem.

2:27  Pride pa mož Božji k Eliju in mu reče: Tako pravi Gospod: Nisem li se razodel očeta tvojega družini, ko so še bili v Egiptu, pri hiši Faraonovi?

2:28  In njega sem si izvolil izmed vseh rodov Izraelovih, da bodi moj duhovnik, da daruje na mojem oltarju, da pali kadilo in naramnik nosi pred obličjem mojim; in očeta tvojega hiši sem dal vse daritve, ki jih po ognju darujejo sinovi Izraelovi.

2:29  Zakaj teptate daritve moje in jedilna darila meni, ki sem jih zapovedal v prebivališču svojem? In sinova svoja bolj spoštuješ nego mene, da se redite z najboljšim od jedilnih daril Izraela, ljudstva mojega!

2:30  Zato pravi Gospod, Bog Izraelov: Rekel sem bil res, da naj bi hiša tvoja in tvojega očeta hiša hodili pred mano vekomaj; ali sedaj pravi Gospod: Ne bodi tako; zakaj tiste, ki me časte, počastim tudi jaz, in ki mene zaničujejo, malo jih bom cenil tudi jaz.

2:31  Glej, pridejo dnevi, da odsekam ramo tvojo in ramo hiši očeta tvojega, da ne bo starca v hiši tvoji.

2:32  In videl boš le stisko prebivališča mojega, pri vsem dobrem, kar Bog dodeli Izraelu in priletnega ne bode v hiši tvoji vekomaj.

2:33  Nočem ti sicer slehernega zatreti od oltarja mojega, ker bi ti usahnile oči in duša ti skoprnela, ali vsa mladina hiše tvoje pomrje v moških letih.

2:34  In to ti bodi v znamenje, kar pride na oba sinova tvoja, Ofnija in Pinehasa: obadva umrjeta eden dan.

2:35  In obudim si zvestega duhovnika, ki bo delal, kakor je po mojem srcu in po mojih mislih, in njemu sezidam stanovitno hišo; in hodil bo pred maziljencem mojim vse dni.

2:36  In zgodi se, da vsak, kdor preostane iz hiše tvoje, pride in se njemu pokloni za srebrn denar in hlebček kruha ter poreče: Prosim, pripusti me vsaj v eno duhovsko službo, da jem grižljaj kruha.