SloChraska - James - 1

1:1  Jakob, Boga in Gospoda Jezusa Kristusa hlapec, pozdravlja dvanajstere rodove, ki so razkropljeni.

1:2  Zgolj v veselje si štejte, bratje moji, kadar pridete v mnogotere izkušnjave,

1:3  ker veste, da preizkušnja vere vaše rodi stanovitnost.

1:4  Stanovitnost pa imej za delo popolno, da bodete popolni in dovršeni, v ničemer pogrešni.

1:5  Če pa ima kdo izmed vas premalo modrosti, naj je prosi Boga, ki vsem daje obilo in nikomur ne oponaša; in dala se mu bo.

1:6  Prosi pa naj v veri in nič ne dvomi; zakaj kdor dvomi, je podoben valu morskemu, ki ga veter žene in premetava.

1:7  Naj vendar ne misli tisti človek, da kaj dobi od Gospoda,

1:8  mož dvojnih misli, nestanoviten na vseh potih svojih!

1:9  Ponaša pa naj se nizki brat v visokosti svoji,

1:10  a bogati v ponižanju svojem, kajti mine kakor trave cvet.

1:11  Vzide namreč solnce z vročino in posuši travo, in njen cvet odpade in lepota lica njenega izgine: tako tudi bogatin zvene v svojih podjetjih.

1:12  Blagor možu, ki pretrpi izkušnjavo; ker ko bo preizkušen, prejme venec življenja, ki ga je obljubil Gospod tem, ki ga ljubijo.

1:13  Nihče naj ne reče, ko je v izkušnjavi: Bog me izkuša; zakaj Bog ne more biti izkušan v hudo, sam pa tudi ne izkuša nikogar.

1:14  Sleherni pa je izkušan, ko ga lastne želje vlečejo in vabijo;

1:15  potem, ko želja spočne, rodi greh, greh pa, ko je dovršen, rodi smrt.

1:16  Ne tavajte, bratje moji ljubljeni!

1:17  Vsak dober dar in vsako popolno darilo je od zgoraj in prihaja od Očeta luči, pri katerem ni izpremembe ali sence vsled obrata svetil.

1:18  Iz svoje volje nas je rodil po besedi resnice, da bodimo neka prvina stvari njegovih.

1:19  Veste to, bratje moji ljubljeni. Bodi pa vsak človek hiter za poslušanje, počasen za govorjenje, počasen za jezo;

1:20  kajti jeza človekova ne dela pravičnosti Božje.

1:21  Zato odloživši sleherno nesnago in obilnost hudobnosti, v krotkosti sprejmite vsajeno besedo, ki more rešiti duše vaše.

1:22  Bodite pa delavci besede in ne samo poslušalci, ki sami sebe slepe.

1:23  Kajti če je kdo poslušalec besede, ne pa delavec, ta je podoben možu, ki ogleduje v zrcalu svojega rojstva obličje:

1:24  pogleda se namreč in odide, in hitro pozabi, kakšen da je.

1:25  Kdor pa prav pogleda v popolno postavo, postavo svobode, in pri njej vztraja ter ne pozabi, kar sliši, ampak dejanski izvršuje to, ta bode blažen v dejanju svojem.

1:26  Če meni kdo, da služi Bogu, pa ne brzda jezika svojega, temuč vara srce svoje, njegovo bogoslužje je ničevo.

1:27  Bogoslužje čisto in neoskrunjeno pred Bogom in Očetom je to: skrbeti za sirote in vdove v njih stiski in se ohraniti neomadeževanega od sveta.