SloStritar - James - 1

1:1  Jakob Boga in Gospoda Jezusa Kristusa hlapec, dvanajsterim rodom v raztrosu: zdravi!

1:2  Za vso radost vam bodi, bratje moji, ako ste padli v mnogotere izkušnjave,

1:3  Spoznavajoč, da izkušnja vere vaše nareja stanovitnost;

1:4  Stanovitnost pa imej delo popolno, da bodete popolni in dovršeni, v ničemur pogrešni.

1:5  Če pa ima kdo izmed vas premalo modrosti, prosi je naj od Boga, kateri vsem daje obilo, in nikomur ne oponaša; in dala se mu bode.

1:6  Prosi pa naj v veri, brez dvomljenja; kdor namreč dvomi, podoben je valu morskemu, ki ga veter goni in premetava.

1:7  Naj namreč ne misli tisti človek, da bode kaj dobil od Gospoda;

1:8  Mož omahljiv je nestanoviten na vseh potih svojih.

1:9  Ponaša pa naj se brat nizki v visokosti svoji;

1:10  Bogati pa v ponižnosti svoji, kajti minil bode kakor trave cvet.

1:11  Kajti vzšlo je solnce z vročino in posušilo je travo, in cvet njen je odpadel, in lepota lica njenega je izginila. Tako bode tudi bogatin zvenil na potih svojih.

1:12  Blagor možu, kateri prebije izkušnjavo; ker izkušen zadobode venec življenja, katerega je obljubil Gospod njim, ki ga ljubijo.

1:13  Nihče naj, izkušan, ne reče: Od Boga sem izkušan; kajti Bog je neizkušljiv v hudo, in sam ne izkuša nikogar.

1:14  Sleherni pa je izkušan, kogar lastna sla vleče in vabi;

1:15  Potem ko je sla izpočela, rodi pregreho, pregreha pa, ko je dovršena, rodí smrt.

1:16  Ne tavajte, bratje moji ljubljeni;

1:17  Vsak dober dar in vsako darilo popolno prihaja dol od očeta luči, pri katerem ni izpremembe ali osenčanja obrnitve.

1:18  Po volji svoji nas je rodil po besedi resnice, da bodimo neka prvina stvarî njegovih.

1:19  Zatorej, bratje moji ljubljeni, bodi vsak človek nagel v poslušanje, počasen v govorjenje, počasen v jezo;

1:20  Kajti jeza človekova ne dela pravice Božje.

1:21  Zato odloživši sleherno nesnago in obilost hudobije sprejmite v krotkosti vsajeno besedo, ki more rešiti duše vaše.

1:22  Bodite pa delalci besede in ne samo poslušalci, ki se sami slepé.

1:23  Ker če je kdo poslušalec besede, ne pa delalec, on je podoben možu, ki ogleduje v ogledalu rojstva svojega obličje;

1:24  Pogledal se je namreč in odšel, in hitro je pozabil, kakošen je bil.

1:25  Kdor pa je pogledal v popolno postavo svobode in v njej ostal on, ki ni postal pozabljiv poslušalec nego delalec dela, on bode srečen v dejanji svojem.

1:26  Če meni kdo med vami, da je bogaboječ, pa ne brzda jezika svojega, nego vara svoje srce, njegova bogaboječnost je ničeva.

1:27  Bogaboječnost čista in neoskrunjena pred Bogom in očetom je ta, skrbeti za sirote in vdove v njih stiski, neomadeževanega se braniti od sveta.