SloStritar - Hebrews - 12

12:1  Zato tudi mi torej, ker imamo tako silo prič okrog sebe, vrzimo raz sebe vsako breme in greh, ki nas lahko obdá, ter prebimo v stanovitnosti naloženi nam boj;

12:2  Ozirajoč se v začetnika in izpolnjevalca vere Jezusa, kateri je za namenjeno mu veselje križ pretrpel, ne meneč se za sramoto in sedel na desnico Božjega prestola.

12:3  Pomislite namreč njega, ki je toliko prestal od grešnikov nasprotovanja proti sebi, da ne omagata pešajoč v dušah svojih.

12:4  Še niste do krvi ustavljali se v boji z grehom,

12:5  In pozabili ste tolažbe, katera z vami kakor sè sinovi govori: "Sin moj, ne puščaj v nemar pokore Gospodove, in ne omaguj, ko te kara.

12:6  Kogar namreč ljubi, pokori Gospod, in šiba vsakega sina, kateri mu je po volji."

12:7  Ako trpite pokoro, kaže se vam Bog kakor otrokom; kajti kje je sin, katerega ne pokori oče?

12:8  Ako ste pa brez pokore, katere so deležni postali vsi, torej ste nezakonski otroci in ne sinovi.

12:9  Dalje: mesa svojega očete smo imeli za pokoritelje in bali smo se jih, ali ne bodemo mnogo bolj podložni očetu duhov ter živeli?

12:10  Kajti oni so nas pokorili za malo dnî, kakor se jim je ljubilo, tá pa v korist, da bodemo deležni svetosti njegove.

12:11  Vsaka pokora pa se za sedaj ne zdí prijetna, nego da boli, pozneje pa daje njim, ki jih je vadila, miropolni sad pravice.

12:12  Zato dvignite omahujoče roke in šibeča se kolena,"

12:13  In "ravne tire delajte sè svojimi nogami," da se hromo ne izključi, nego ozdravi.

12:14  Iščite mirú z vsemi, in posvečevanja, brez katerega nihče ne bode videl Gospoda;

12:15  Pazite, da kdo ne zaostane za milostjo Božjo, da ne požene kaka bridkosti korenina in ne dela napotja, in jih mnogo ne oskruni;

12:16  Da ne bode kdo kurbir ali posvetnjak kakor Ezav, kateri je za eno jed prodal prvorojenstvo svoje;

12:17  Kajti veste, da je tudi, ko je pozneje hotel zadobiti blagoslov, zavržen bil; kajti kosanju ni našel mesta, da si ga je sè solzami iskal.

12:18  Kajti pristopili niste k dotakljivi gori in z ognjem goreči in oblačju in temi in nevihti,

12:19  In trombe donenju in glasu beséd, katerega poslušalci so se branili, da se jim pridene beseda;

12:20  (Niso namreč prenašali ukaza. "Če se tudi žival dotakne gore, bode kamenjena ali sè strelo pobita".

12:21  In, tako strašna je bila prikazen, Mojzes je rekel: V strahu sem in trepetu;)

12:22  Temuč pristopili ste h gori Sijonski in mestu Boga živega, Jeruzalemu nebeškemu, in mirijadam angelov,

12:23  Zboru in občini prvorojencev v nebesih zapisanih, in Bogu vseh sodniku, in duhovom pravičnih zveličanih,

12:24  In nove zaveze sredniku Jezusu, in krvi pokropljenja, boljše govoreči mimo Abelna.

12:25  Glejte, da se ne branite govorečega; če namreč oni niso ubežali, kateri so branili se ukazujočega na zemlji, veliko menj mi, ki se obračamo od njega, kateri je z nebes.

12:26  Glas njegov je zemljo potresel tedaj, sedaj pa je obljubil govoreč: "Še enkrat stresam jaz ne samo zemlje, nego tudi nebo".

12:27  Tisto: "še enkrat" pomeni premembo tistega, kar je bilo potreseno, kakor kaj narejenega; da ostane kar je nepotreseno.

12:28  Zato, prejemši kraljestvo nepotresno, imejmo hvaležnost, po kateri služimo po volji Bogu sè svetim strahom in grozo;

12:29  Kajti tudi "Bog naš je ogenj, ki pali".