SloChraska - I Chronicles - 17

17:1  In zgodi se, ko je David prebival v hiši svoji, da reče Natanu proroku: Glej, jaz stanujem v cedrovi hiši, a skrinja zaveze Gospodove prebiva pod preprogami.

17:2  In Natan reče Davidu: Stori vse, kar ti je v srcu, kajti Bog je s teboj!

17:3  Še to noč pa pride beseda Gospodova k Natanu, govoreč:

17:4  Pojdi in reci hlapcu mojemu Davidu: Tako pravi Gospod: Ne boš mi ti gradil hiše, da prebivam v njej.

17:5  Saj nisem prebival v hiši od dne, ko sem pripeljal Izraela semkaj, do današnjega dne, ampak hodil sem iz šatora v šator, iz enega bivališča v drugo.

17:6  Kamorkoli sem šel z vsem Izraelom, sem li besedo govoril s katerim sodnikov Izraelovih, ki sem jim zapovedal pasti ljudstvo moje, rekoč: Zakaj mi niste zgradili cedrove hiše?

17:7  Tako torej véli hlapcu mojemu Davidu: Tako pravi Gospod nad vojskami: Jaz sem te vzel s pašnikov, ko si hodil za ovcami, da bodeš vojvoda ljudstvu mojemu Izraelu;

17:8  in sem bil s teboj, kamorkoli si šel, in sem zatrl vse sovražnike tvoje pred teboj in ti storil ime kakor ime velikašev, ki so na zemlji.

17:9  In hočem pripraviti kraj ljudstvu svojemu Izraelu in jih zasaditi, da bodo prebivali na svojem in se več ne premikali; tudi jih ne bodo več gonobili sinovi krivice kakor poprej

17:10  in odkar sem zapovedal sodnikom, da bodo nad ljudstvom mojim Izraelom; in ponižam vse sovražnike tvoje. Vrhutega ti pravim, da Gospod zgradi hišo tebi.

17:11  Ko se ti dopolnijo dnevi, da pojdeš k očetom svojim, hočem postaviti seme tvoje za teboj, ki bode izmed sinov tvojih, in hočem utrditi kraljestvo njegovo.

17:12  On mi bo zgradil hišo, in jaz utrdim prestol njegov na veke.

17:13  Jaz mu bodem za očeta, in on mi bode za sina; in mu ne odtegnem milosti svoje, kakor sem jo odtegnil njemu, ki je bil pred teboj,

17:14  temuč ustanovitim ga v hiši svoji in v kraljestvu svojem za vekomaj, in prestol njegov bo utrjen vekomaj.

17:15  Po vseh teh besedah in po vsej tej prikazni je točno govoril Natan Davidu.

17:16  Tedaj stopi David noter in sede pred Gospoda in reče: Kdo sem jaz, o Gospod Bog, in kaj je hiša moja, da si me privedel tako daleč?

17:17  In to se je še premalo videlo tvojim očem, o Bog, in govoril si o hlapca svojega hiši za daljno prihodnost, in pogledal si me po načinu vzvišenega človeka, Gospod Bog.

17:18  Kaj more David še govoriti tebi zastran časti, izkazane hlapcu tvojemu? Saj ti poznaš hlapca svojega.

17:19  O Gospod, zaradi hlapca svojega in po srcu svojem si storil vso to velikost, da oznaniš vse te velike reči.

17:20  O Gospod, ni ga tebi enakega, tudi ni Boga razen tebe, po vsem, kar smo slišali na ušesa svoja.

17:21  In kje je edino ljudstvo na zemlji kakor ljudstvo tvoje Izrael, ki ga je šel Bog odkupit sebi za ljudstvo, da si napraviš ime z velikimi in strahovitimi rečmi, ko si pregnal narode izpred ljudstva svojega, ki si ga odkupil iz Egipta?

17:22  Kajti storil si ljudstvo svoje, Izraela, sebi za ljudstvo na vekomaj, in ti si, Gospod, postal njih Bog.

17:23  In sedaj, o Gospod: beseda, ki si jo govoril o hlapcu svojem in o hiši njegovi, ostani veljavna na vekomaj, in stóri, kakor si govoril.

17:24  Da, veljavna ostani in ime tvoje bodi poveličevano vekomaj, ko bodo govorili: Gospod nad vojskami, Bog Izraelov, je Bog za Izraela! In hiša tvojega hlapca Davida bodi utrjena pred teboj!

17:25  Zakaj ti, moj Bog, si razodel hlapcu svojemu, da mu zgradiš hišo; zato se je osrčil hlapec tvoj moliti pred teboj.

17:26  In sedaj, o Gospod, ti si Bog, in ti si govoril hlapcu svojemu to predobro obljubo!

17:27  In sedaj rači blagosloviti hlapca svojega hišo, da ostane pred teboj vekomaj; ker ti si jo, o Gospod, blagoslovil, zato bo blagoslovljena vekomaj.