SloKJV - James - 1

1:1  Jakob, služabnik Boga in Gospoda Jezusa Kristusa, dvanajsterim rodovom, ki so razkropljeni naokoli, pozdrav.

1:2  Moji bratje, kadar zapadate v številne skušnjave, smatrajte to [za] veliko veselje,

1:3  ker veste to, da preizkušenost vaše vere ustvarja potrpežljivost.

1:4  Toda naj ima potrpežljivost svoje popolno delo, da boste lahko popolni in celotni, [da vam] ničesar ne manjka.

1:5  Če [pa] komu izmed vas manjka modrosti, naj prosi od Boga, ki velikodušno daje vsem ljudem in ne očita; in dana mu bo.

1:6  Toda prosi naj v veri niti malo omahujoč. Kajti kdor omahuje, je podoben morskemu valu, [ki ga] žene veter in ga premetava.

1:7  Kajti tak človek naj ne misli, da bo karkoli prejel od Gospoda.

1:8  Človek dvojnih misli je nestanoviten na vseh svojih poteh.

1:9  Naj se brat nizkega položaja veseli v tem, da je povišan;

1:10  toda bogat v tem, da je ponižan, ker bo minil kakor cvet na travi.

1:11  Kajti takoj, ko sonce vzide z žgočo vročino, to izsuši travo in njen cvet pade in lepota njenega videza propade; tako bo tudi bogataš zbledel na svojih poteh.

1:12  Blagoslovljen je človek, ki preizkušnjo vzdrži; kajti ko je preizkušen, bo prejel krono življenja, katero je Gospod obljubil tistim, ki ga ljubijo.

1:13  Naj noben človek, ko je skušan, ne reče: „Skušan sem od Boga,“ kajti Bog ne more biti skušan z zlom niti sam nikogar ne skuša;

1:14  toda vsak je skušan, ko je odtegnjen s svojimi lastnimi poželenji in premamljen.

1:15  Ko je potem poželenje spočeto, rojeva greh. Greh pa, ko je dovršen, rojeva smrt.

1:16  Ne motite se, moji ljubljeni bratje.

1:17  Vsak dober dar in vsako popolno darilo je od zgoraj in prihaja dol od Očeta svetlob, s katerim ni nestanovitnosti niti sence obračanja.

1:18  Po svoji lastni volji nas je zaplodil z besedo resnice, da naj bi bili mi nekako prvenci njegovih ustvarjenih bitij.

1:19  Zatorej, moji ljubljeni bratje, naj bo vsak človek hiter za poslušanje, počasen za govorjenje, počasen za bes;

1:20  kajti človekov bes ne uresničuje Božje pravičnosti.

1:21  Zatorej dajte proč vso umazanost in odvečno porednost ter s krotkostjo sprejmite vcepljeno besedo, ki je zmožna rešiti vaše duše.

1:22  Toda bodite uresničevalci besede in ne le poslušalci, ki sami sebe varajo.

1:23  Kajti če je kdorkoli poslušalec besede, ne pa uresničevalec, je podoben človeku, ki svoj naraven obraz ogleduje v zrcalu;

1:24  kajti gleda sebe in gre svojo pot ter nemudoma pozabi kakšne vrste človek je bil.

1:25  Toda kdorkoli gleda v popolno postavo svobode in ostaja v njej, ni pozabljiv poslušalec, temveč izvrševalec dela, bo ta človek blagoslovljen v svojem dejanju.

1:26  Če je katerikoli človek med vami videti religiozen, pa ne brzda svojega jezika, temveč zavaja svoje lastno srce, je bogoslužje tega človeka prazno.

1:27  Čisto in neomadeževano bogoslužje pred Bogom in Očetom je to: „Obiskovati osirotele in vdove v njihovi stiski ter se ohraniti neomadeževanega od sveta.“