SloKJV - James - 2

2:1  Moji bratje, vere našega Gospoda Jezusa Kristusa, Gospoda slave, ne imejte z oziranjem na osebe.

2:2  Kajti če pride v vaš zbor mož z zlatim prstanom in čedno obleko, pride pa tudi revež v grdem oblačilu;

2:3  in se ozirate k tistemu, ki nosi elegantno oblačilo ter mu rečete: „Sédi tukaj na dobro mesto;“ revnemu pa rečete: „Stoj tukaj ali sédi tukaj pod mojo pručko;“

2:4  Mar niste potem v sebi pristranski in ste postali sodniki s hudobnimi mislimi?

2:5  Poslušajte, moji ljubljeni bratje: „Ali ni Bog izbral revnih tega sveta, bogatih v veri in dedičev kraljestva, katerega je obljubil tem, ki ga ljubijo?“

2:6  Toda vi ste prezirali revnega. Ali vas ne zatirajo bogataši in vas vlečejo pred sodne stole?

2:7  Ali ne preklinjajo oni tega vrednega imena po katerem ste imenovani?

2:8  Če izpolnite kraljevo postavo glede pisma: „Svojega bližnjega boš ljubil kakor samega sebe,“ delate pravilno;

2:9  toda če se ozirate na osebe, storite greh in ste po postavi pograjani kot prestopniki.

2:10  Kajti kdorkoli se bo držal celotne postave in se vendar prekrši v eni točki, je kriv vseh.

2:11  Kajti kdor je rekel: „Ne počni zakonolomstva,“ je rekel tudi: „Ne ubijaj.“ Torej če ne počneš zakonolomstva, vendar če ubijaš, si postal prestopnik postave.

2:12  Tako govorite in tako delajte, kakor tisti, ki bodo sojeni po postavi svobode.

2:13  Kajti tisti, ki ni pokazal nobenega usmiljenja, bo sodbo prejel brez usmiljenja; in usmiljenje se razveseljuje zoper sodbo.

2:14  Kaj to koristi, moji bratje, četudi človek reče, [da] ima vero, nima pa del? Mar ga lahko vera reši?

2:15  Če sta brat ali sestra naga in brez dnevne hrane,

2:16  in jima kdo izmed vas reče: „Odidita v miru, bodita ogreta in nasičena;“ čeprav jima ne daste teh stvari, ki so potrebne telesu; kaj to koristi?

2:17  Prav tako vera, če ta nima del, je sama zase mrtva.

2:18  Da, človek lahko reče: „Ti imaš vero, jaz pa imam dela; pokaži mi svojo vero brez svojih del in pokazal ti bom svojo vero z svojimi deli.

2:19  Ti veruješ, da obstaja en Bog; pravilno ravnaš; tudi hudiči verujejo in trepetajo.“

2:20  Toda ali hočeš spoznati, oh prazni človek, da je vera brez del mrtva?

2:21  Mar ni bil naš oče Abraham opravičen z deli, ko je na oltarju daroval svojega sina Izaka?

2:22  Vidiš kako je vera sodelovala z njegovimi deli in je vera z deli postala popolna?

2:23  In izpolnjeno je bilo pismo, ki pravi: ‚Abraham je veroval Bogu in to mu je bilo pripisano v pravičnost;‘ in imenovan je bil: ‚Prijatelj Boga.‘

2:24  Vidite torej kako, da je človek opravičen z deli in ne samo iz vere.

2:25  Ali ni bila prav tako tudi pocestnica Rahába opravičena z deli, ko je sprejela poslanca in ju odposlala [po] drugi poti?

2:26  Kajti kakor je telo brez duha mrtvo, tako je tudi vera brez del mrtva.