SloStritar - Psalms - 40

40:1  Načelniku godbe, psalm Davidov.

40:2  Stanovitno sem čakal Gospoda, kateri je nagnivši se k meni slišal vpitje moje.

40:3  In izpeljavši me iz jezera viharnega, iz blatne luže, postavil je nogo mojo na skalo, utrdil korake moje.

40:4  V usta moja je položil novo pesem, hvalno pesem našemu Bogu: videli bodo mnogi in bali se ter zaupali v Gospoda, govoreč:

40:5  Blagor možu, kateri stavi v Gospoda zaupanje svoje, ter se ne ozira v prevzetnike in lažnjivce.

40:6  Mnoga čuda svoja nam ti deliš, Gospod, Bog moj, in misli svoje za nas: nihče, ko jih pregledujem, ni tebi enak; če jih bodem oznanjal in pripovedoval, preštevilna so, da bi jih naštel.

40:7  Daritve in darú se nisi veselil, ušesa si mi prebodel; žgalne žrtve in daritve za greh nisi zahteval.

40:8  Tedaj sem rekel: Glej, tu sem; v zvitku knjige je pisano o meni:

40:9  Veseli me delati voljo tvojo, Bog moj; in postava tvoja je v mojem osrčji.

40:10  Pravico oznanjam v zboru velikem; glej, ustnam svojim ne branim, Gospod, ti veš.

40:11  Pravice tvoje ne skrivam v srci svojem: zvestobo tvojo in blaginjo tvojo pravim; ne prikrivam milosti tvoje in resnice tvoje velikemu zboru.

40:12  Ti, Gospod, ne odtezaj mi usmiljenja svojega; milost tvoja in resnica tvoja naj me hraniti vedno.

40:13  Ker obdajajo me in napadajo nadloge brez števila; dohajajo me krivice moje tako, da pregledati ne morem; več jih je, ko glave moje làs; tudi srce moje me zapušča.

40:14  Blagovoli me oteti, Gospod; na pomoč mojo hiti, Gospod!

40:15  Osramoté se naj in z rudečino oblijó vsi vkup, ki iščejo duše moje, da jo pogubé; umaknejo se naj in onečastijo, kateri se veselé moje nadloge.

40:16  Zapuščeni naj bodo za plačilo sramote svoje, kateri pravijo meni: Prav, prav!

40:17  Veselé se naj in radujejo v tebi vsi, kateri te iščejo; govoré naj vedno: Poveličuj se Gospod, kateri ljubijo blaginjo tvojo.

40:18  Ubog sem res in potreben, ali Gospod misli name: pomoč si moja in rešitelj moj: Bog moj, ne múdi se.