SloStritar - Psalms - 89

89:1  Ukovita pesem Etana Ezrajičana.

89:2  Milosti Gospodove bodem prepeval vekomaj; od roda do roda bodem oznanjal z usti svojimi zvestobo tvojo.

89:3  Ker preverjen sem, da se bode vekomaj slavila milost tvoja; v samih nebesih bodeš utrdil zvestobo svojo, s katero si rekel:

89:4  Sklenil sem zavezo z izvoljenim svojim, prisegel sem Davidu, svojemu hlapcu.

89:5  Da bodem na vekomaj utrdil seme tvoje in stavil prestol tvoj od roda do roda.

89:6  Zatorej slavé nebesa čudovito delo tvoje, Gospod; in zvestobo tvojo v zboru svetnikov.

89:7  Kdo namreč naj se enako čisla v gornjem oblaku Gospodu; primerja se Gospodu med sinovi mogočnih?

89:8  Bog mogočni je strašán v zboru svetnikov, in čestit nad vse, kar ga obdaja.

89:9  O Gospod, Bog vojnih krdél, kdo je tebi enako mogočen, Gospod? Ker zvestoba tvoja te ogrinja!

89:10  Ti gospoduješ nad morja ponosom; ko se spenjajo valovi njegovi, ti jih krotiš.

89:11  Ti si zdrobil, kakor prebodenega, Egipčana; z roko svoje moči si razkropil sovražnike svoje.

89:12  Tvoja so nebesa in tvoja zemlja; vesoljni svet in česar je poln ustanovil si tí.

89:13  Sever in jug, katera si ti ustvaril, Tabor in Hermon prepevajo o imenu tvojem.

89:14  Ti imaš roko z močjo; krepka je tvoja roka, vzvišena desnica tvoja.

89:15  Pravica in sodba sta za prebivališče tvojemu prestolu; milost in zvestoba hodita pred tvojim obličjem.

89:16  Blagor ljudstvu, katero pozna trombe glas, hodi v svetlobi obličja tvojega, Gospod!

89:17  V imenu tvojem radujejo se ves dan, in dvigujejo se v pravici tvoji.

89:18  Ker slava si njih móči, in po blagovoljnosti tvoji dviguje se naš rog.

89:19  Gospod namreč je naš ščit in svetnika Izraelovega, našega kralja.

89:20  Tedaj si v prikazni nagovoril njega, kateremu milost deliš, ter mu rekel: "Pomoč sem napravil zoper močnega, povzdignil izvoljenega iz ljudstva.

89:21  Našel sem Davida, svojega hlapca; pomazilil sem ga sè svetim oljem svojim.

89:22  Z njim bodi stanovitna roka moja, in dlan moja naj ga krepča.

89:23  Ne bode ga stiskal sovražnik, in krivici udani ga ne ne bode žalil.

89:24  Temuč starem izpred njegovega obličja neprijatelje njegove, in sovražnike udarim.

89:25  Tako mu bode pomagala zvestoba moja in milost moja, da se bode v mojem imenu povzdignil rog njegov.

89:26  Ker nad morje položim roko njegovo, in nad reke njegovo desnico.

89:27  On me bode klical: Ti oče moj; Bog moj mogočni in skala blaginje moje!

89:28  In jaz ga postavim za prvorojenca, povišanega nad zemeljske kralje.

89:29  Vekomaj mu ohranim milost svojo, in zaveza moja mu bode zvesta.

89:30  In vekomaj postavim seme njegovo in prestol njegov kakor so dnevi nebeški.

89:31  Ako zapusté sinovi njegovi zakon moj, ne bodo hodili v sodbah mojih,

89:32  Ako oskrunijo postave moje, in se ne držé zapovedi mojih:

89:33  Obiskal bodem sè šibo njih pregreho; z udarci njih krivico.

89:34  Milosti pa svoje mu ne odtegnem, in lagal ne bodem zoper zvestobo svojo.

89:35  Oskrunil ne bodem zaveze svoje, ne izpremenil ust svojih besede.

89:36  Enkrat sem prisegel pri svetosti svoji, Davidu ne bodem lagal:

89:37  Da bode večno seme njegovo, in prestol njegov kakor solnce pred mano.

89:38  Kakor luna bode stanoviten vekomaj, in kakor priče zveste na gornjem oblaku."

89:39  Ti pa si zavrgel in zaničeval; razsrdil si se proti maziljencu svojemu.

89:40  Zaničeval si hlapca svojega zavezo, oskrunil in vrgel na tla venčanje njegovo.

89:41  Podrl si vse ograje njegove; trdnjave njegove si izpostavil razdrobljenju.

89:42  Plenili so ga vsi popotniki, v zasramovanje je sosedom svojim.

89:43  Povzdignil si sovražnikov njegovih desnico, razveselil vse neprijatelje njegove.

89:44  Skrhal si tudi meča njegovega ostrino, in utrdil ga nisi v vojski.

89:45  Storil si, da mine bleščoba njegova, in prestol njegov si pahnil na tla.

89:46  Okrajšal si dnî mladosti njegove; pokril si ga sè sramoto.

89:47  Doklej, Gospod? bodeš li se skrival vekomaj? gorela bode kakor ogenj jeza tvoja?

89:48  Spomni se mene, kako sem kratkih dni, kaj bi bil zastonj ustvaril vse otroke človeške?

89:49  Kateri mož bi živel tako, da ne izkusi smrti, reši se sam groba?

89:50  Kje so milosti one nekdanje, Gospod, katere si bil prisegel Davidu po zvestobi svoji?

89:51  Spomni se, Gospod, sramote hlapcev svojih, da nosim v naročji svojem zasramovanje vseh ljudstev največjih,

89:52  S katerim so sramotili sovražniki tvoji, Gospod, s katerim so sramotili maziljenca tvojega stopinje.

89:53  Slava Gospodu vekomaj, zgódi se, še enkrat, zgódi se!