SloStritar - Psalms - 109

109:1  Načelniku godbe, psalm Davidov. O Bog hvale moje, ne delaj se gluhega.

109:2  Ker usta krivičnega in usta zvijačna so so odprla zoper mene; govorila so zoper mene z lažnjivim jezikom.

109:3  In z besedami sovražnimi so me obdali; pobijajo me po krivem.

109:4  Nasprotovali so mi za ljubezen mojo, s katero sem bil v molitvi,

109:5  Vračajoč mi hudo za dobro, in sovraštvo za ljubezen mojo.

109:6  Daj mu krivičnega za gospoda, kateri mu naj nasprotujoč stoji na desni.

109:7  Ko pride pred sodbo, odide naj obsojen; in molitev njegova bodi mu v greh.

109:8  Malo bodi dnî njegovih; drugi dobodi službo njegovo.

109:9  Otroci njegovi bodijo sirote, in vdova žena njegova.

109:10  In neprestano naj se klatijo in beračijo otroci njegovi, in iščejo naj miloščine iz krajev svojih zapuščenih.

109:11  Odrtnik naj zagrabi, karkoli ima, in tujci naj uplenijo delo njegovo.

109:12  Ne bodi mu nikogar, da mu dobroto pomolí, in ne bodi ga, da izkaže milost sirotam njegovim.

109:13  Pokončan bodi zarod njegov, v drugem rodu bodi izbrisano njih ime.

109:14  V spominu bodi krivica očetov njegovih pri Gospodu; in greh matere njegove se ne izbriši.

109:15  Bodo naj vedno pred Gospodom, da iztrebi sè zemlje njih spomin.

109:16  Zato ker se ni domislil izkazovati milost, ampak preganjal je moža ubozega in potrebnega in žalujočega, da ga usmrti;

109:17  In želel je, da ga zadene prokletstvo, in ni se veselil blagoslova, temuč, da naj bode daleč od njega.

109:18  Da se obleče s prokletstvom, kakor z oblačilom svojim, in da vnide kakor voda vanj, in kakor olje v kosti njegove

109:19  Pridi mu, kakor sè suknjo naj se ogrinja, in kakor s pasom naj se opasuje z njim vedno.

109:20  To bodi plačilo nasprotujočih meni od Gospoda, in njih, kateri hudo govoré zoper dušo mojo.

109:21  Ti pa, o Gospod, izkazuj mi milost zavoljo imena svojega, ker je dobra milost tvoja, reši me.

109:22  Ker ubožen sem in potreben, in srce moje je prebodeno sredi mene.

109:23  Kakor senca, ko se nagiblje, odhajati sem primoran; kakor kobilico me podé.

109:24  Kolena moja se šibé od posta, in meso moje hujša, ker je pošla debelost.

109:25  Vrhu tega sem jim jaz v zasramovanje; ko me vidijo, majó z glavo svojo.

109:26  Pomagaj mi, o Gospod, Bog moj, reši me po milosti svoji.

109:27  Spoznajo naj, da je ta roka tvoja, da si ti, Gospod, to storil.

109:28  Preklinjajo naj, ti blagoslavljaj; ko se osramoté, kateri so vstali, veseli se naj hlapec tvoj.

109:29  Z nečastjo naj se odenejo nasprotniki moji, in ogrnejo se naj kakor s plaščem sè sramoto svojo.

109:30  Slavil bodem močno z usti svojimi Gospoda, in sredi mnogih bodem ga hvalil.

109:31  Ker stoji na desni siromaku, da ga reši njih, ki mu odsojajo življenje.