SloStritar - Psalms - 102

102:1  Molitev za ubozega, ko je v stiski in pred Gospoda izliva premišljevanje svoje.

102:2  Gospod, čuj molitev mojo, in vpitje moje pridi do tebe.

102:3  Ne skrivaj mi obličja svojega, ko sem v stiski; nagni mi uho svoje, ko kličem; naglo me usliši.

102:4  Ker ginejo kakor dim dnevi moji; in kosti moje se sušé kakor pogorišče.

102:5  Zadeto vene kakor trava srce moje, ker pozabljam použivati svojo jed.

102:6  Od glasú zdihovanja mojega drži se kost moja mojega mesa.

102:7  Podoben sem pelikanu v puščavi; kakor sova sem v podrtinah.

102:8  Vedno sem podoben samotnemu vrabcu na strehi.

102:9  Ves dan me sramoté sovražniki moji; zoper mene divjajoč prisezajo pri meni.

102:10  Ker pepel jem kakor kruh; in pijače svoje mešam z jokom.

102:11  Zaradi nevolje tvoje in srdite jeze tvoje; ker vzdignil si me in vrgel me na tla.

102:12  Dnevi moji so podobni senci, ki se je nagnila; in jaz sem se posušil kakor trava.

102:13  Ti pa, Gospod, ostajaš vekomaj, in spomin tvoj od roda do roda.

102:14  Ti bodeš vstal in usmilil se Sijona, ker čas je storiti mu milost, ker prišel je čas določeni,

102:15  Ko se naj hlapci tvoji veselé njegovega kamenja, in milost storé njegovemu prahu;

102:16  Da česté narodi ime Gospodovo, in vsi kralji zemlje čast tvojo.

102:17  Ko bode Gospod zidal Sijon in prikazal se v časti svoji,

102:18  Ozrl se bode v nazega molitev, in ne bode zametal njih molitve.

102:19  Zapiše se naj to naslednjemu rodu, da ljudstvo poživljeno hvali Gospoda.

102:20  Ker pogledal bode z višave svetosti svoje Gospod, ozrl se z nebés na zemljo.

102:21  Da usliši jetnika zdihovanje, da oprosti njé, ki se že izdajajo smrti;

102:22  Da oznanjajo na Sijonu ime Gospodovo, in hvalo njegovo v Jeruzalemu,

102:23  Ko se zbirajo ljudstva in kralji čestit Gospoda.

102:24  Pobija sicer na tem poti moči moje, dnî moje krajša,

102:25  Ali govorim: Bog moj mogočni, ne vzemi me v sredi mojih dnî; skozi vse rodove so dnevi tvoji,

102:26  Predno si ustanovil zemljo, in so bila nebesa delo tvojih rok;

102:27  Tisto bode prešlo, ti pa ostaneš; tisto, pravim, vse postara se kakor oblačilo; kakor obleko jih izpremeniš in izpremené se.

102:28  Ti pa si isti, in let tvojih ni konca.

102:29  Sinovi hlapcev tvojih bodo prebivali, in njih seme se utrdi pred teboj.