SloChraska - Acts - 14

14:1  Zgodi se pa v Ikoniji, da sta skupno šla v judovsko shodnico in sta tako govorila, da je vero sprejela velika množica Judov in Grkov.

14:2  Tisti Judje pa, ki niso verovali, naščujejo in nahujskajo duše poganov zoper brate.

14:3  Ostala sta tam torej dosti časa, srčno govoreč v Gospodu, ki je pričeval za besedo milosti svoje in dajal, da so se znamenja in čudeži godili po njunih rokah.

14:4  Mestna množica se pa razdeli, in eni so bili za Jude, drugi pa za apostola.

14:5  Ko so se pa vzdignili pogani in Judje s poglavarji svojimi, da bi ju sramotili in kamenali,

14:6  zvesta za to in pobegneta v likaonski mesti Listro in Derbo in v okolico;

14:7  in tu sta oznanjevala evangelij.

14:8  In v Listri je sedel neki mož, brez moči v nogah, hrom od materinega telesa, ki ni nikoli hodil.

14:9  Ta posluša Pavla, ko govori; on pa vpre oči vanj in videč, da ima vero, da ozdravi,

14:10  reče z močnim glasom: Stopi na noge svoje pokonci! In poskoči in začne hoditi.

14:11  Ko pa vidi ljudstvo, kar je Pavel storil, povzdignejo glas in kličejo likaonski: Bogova sta v človeški podobi prišla doli k nam.

14:12  In imenovali so Barnaba Jupitra, a Pavla Merkurja, ker je bil on prvi govornik.

14:13  In duhovnik Jupitra, ki je imel tempelj pred mestom, pripelje juncev in prinese vencev k vratom ter jima hoče z ljudstvom darovati.

14:14  Ko pa to zaslišita apostola, Pavel in Barnaba, si raztrgata oblačila in skočita med ljudstvo, kričeč

14:15  in govoreč: Možje! kaj to delate? Tudi midva sva človeka, z vami enake narave, in vam oznanjujeva blagovestje, da se od teh ničevih reči obrnete k živemu Bogu, ki je ustvaril nebo in zemljo in morje in vse, kar je v njih;

14:16  ki je v preteklih časih pustil vse narode, da so hodili po svojih potih.

14:17  Vendar pa sebe ni pustil brez pričevanja s tem, da je delil dobrote, dajal vam z neba dež in rodovitne čase in napolnjeval srca vaša z jedjo in veseljem.

14:18  In tako govoreč, sta le s težavo ustavila ljudstvo, da jima ni darovalo.

14:19  Pride pa tja nekaj Judov iz Antiohije in Ikonije, ki pregovore ljudstvo, da kamenajo Pavla in ga izvlečejo iz mesta, misleč, da je umrl.

14:20  Ko pa ga učenci obstopijo, vstane in pride v mesto. In drugi dan odide z Barnabom v Derbo.

14:21  In ko sta oznanila evangelij temu mestu in sta pridobila dosti učencev, sta se vrnila v Listro in Ikonijo in Antiohijo,

14:22  potrjujoč duše učencev in jih opominjajoč, da naj vztrajajo v veri in da nam je treba po mnogih stiskah priti v kraljestvo Božje.

14:23  In postavita jim starejšine v vsaki cerkvi in jih v molitvi in s postom priporočita Gospodu, ki so bili vanj sprejeli vero.

14:24  In prehodita Pisidijo in prideta v Pamfilijo,

14:25  in ko sta govorila besedo v Pergi, gresta doli v Atalijo;

14:26  in odtod se odpeljeta po morju v Antiohijo, odkoder sta bila izročena milosti Božji na delo, ki sta ga bila izvršila.

14:27  Ko pa dojdeta tja in zbereta cerkev, sporočita, koliko reči je Bog ž njima storil in da je odprl poganom vrata vere.

14:28  In prebila sta tu ne malo časa z učenci.