SloChraska - Acts - 2

2:1  In ko pride petdeseti dan, so bili vsi ene misli skupaj.

2:2  Kar nastane šum z neba kakor piš silnega vetra in napolni vso hišo, kjer so sedeli.

2:3  In se jim prikažejo razdeljeni jeziki kakor ognjeni, in sedejo na slehernega med njimi;

2:4  in vsi se napolnijo svetega Duha in začno govoriti v drugih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati.

2:5  Bivali so pa takrat v Jeruzalemu Judje, bogaboječi možje, iz vsakega naroda, ki je pod nebom.

2:6  Ko je pa nastal ta šum, se snide množica, in groza jih obide: zakaj vsak izmed njih sliši, da govore v njegovem jeziku.

2:7  In vsi se zavzemajo in čudijo ter govore: Glej, niso li vsi ti, ki govore, Galilejci?

2:8  In kako mi slišimo vsak svoj jezik, ki smo se v njem rodili?

2:9  Parčani in Medi in Elamljani, in ki prebivamo v Mezopotamiji, Judeji in Kapadociji, Pontu in Aziji,

2:10  Frigiji in Pamfiliji, v Egiptu in v krajih Libije pri Cireni, in prišleci iz Rima, Judje in pojudenci,

2:11  Krečani in Arabci: slišimo, da nam govore v naših jezikih velika dela Božja.

2:12  In vsi se zavzemajo in strmé, drug drugemu govoreč: Kaj če to biti?

2:13  A drugi se posmehujejo in govore: sladkega vinca so se napili.

2:14  Tedaj se ustopi Peter z enajsterimi in povzdigne glas svoj in jih ogovori: Možje Judje in vsi, ki prebivate v Jeruzalemu, to vam bodi na znanje in poslušajte besede moje!

2:15  Ti namreč niso pijani, kakor vi menite, ker je šele tretja ura dne;

2:16  temuč to je, kar je rečeno po proroku Joelu:

2:17  „In zgodi se v poslednjih dneh, pravi Bog: izlijem od Duha svojega na vse človeštvo, in prorokovali bodo sinovi vaši in hčere vaše; in mladeniči vaši bodo videli prikazni, in starcem vašim se bodo sanjale sanje;

2:18  in tudi na hlapce svoje in na dekle svoje v tistih dneh izlijem od Duha svojega, in bodo prorokovali.

2:19  In pokažem čudeže gori na nebu in znamenja doli na zemlji, kri in ogenj in kajenje dima;

2:20  solnce se spremeni v temo in mesec v kri, preden pride dan Gospodov, veliki in preslavni.

2:21  In zgodi se, da vsak, kdor bo klical ime Gospodovo, bo zveličan“.

2:22  Možje Izraelci, poslušajte te besede: Jezusa Nazarečana, moža, ki ga je Bog potrdil za vas z močmi in čudeži in znamenji, ki jih je Bog po njem storil med vami, kakor sami veste,

2:23  tega, izdanega po trdno določenem sklepu in previdnosti Božji, ste vzeli in po rokah krivičnikov na križ razpeli in umorili.

2:24  Njega je Bog obudil, oprostivši ga bolečin smrti; ker tudi ni bilo mogoče, da bi ga bila ona držala.

2:25  David namreč pravi glede njega: „Gledal sem Gospoda vedno pred seboj, ker je na desnici moji, da ne omahnem.

2:26  Tega se je razveselilo srce moje in se je obradoval jezik moj, pa še tudi meso moje bo počivalo v upanju,

2:27  ker ne pustiš duše moje v državi smrti in tudi ne daš, da bi Svetnik tvoj videl trohnenje.

2:28  Naznanil si mi pota življenja, napolniš me z veseljem pred obličjem svojim“.

2:29  Možje in bratje, naj bo dovoljeno, govoriti vam svobodno o očaku Davidu: da je umrl in bil pokopan, in grob njegov je pri nas do tega dne.

2:30  Ker pa je bil prorok in je vedel, da se mu je s prisego zavezal Bog, da posadi enega iz plodu ledja njegovega na prestol njegov,

2:31  je videl naprej in povedal o vstajenju Kristusovem, da se ni pustila duša njegova v državi smrti in tudi meso njegovo ni videlo trohnenja.

2:32  Tega Jezusa je Bog obudil, čemur smo mi vsi priče.

2:33  Z desnico Božjo torej povišan in prejemši obljubo svetega Duha od Očeta, je izlil to, kar vi zdaj vidite in slišite.

2:34  Kajti David ni šel gori v nebesa, nego sam pravi: „Rekel je Gospod Gospodu mojemu: Sedi na desnico mojo,

2:35  dokler ne položim sovražnikov tvojih nogam tvojim za podnožje.“

2:36  Za gotovo vedi torej vsa hiša Izraelova, da je Bog i za Gospoda i za Kristusa postavil tega Jezusa, ki ste ga vi križali.

2:37  Ko so pa to slišali, jih zbode v srce ter reko Petru in drugim apostolom: Kaj nam je storiti, možje in bratje?

2:38  Peter jim pa reče: Izpokorite se in naj se krsti vsakdo izmed vas v imenu Jezusa Kristusa v odpuščenje grehov svojih, in prejmete dar svetega Duha.

2:39  Kajti za vas velja ta obljuba in za otroke vaše in za vse, ki so še daleč, kolikorkoli jih pokliče Gospod, Bog naš.

2:40  In z mnogimi drugimi besedami pričuje in jih opominja, rekoč: Rešite se tega popačenega rodu!

2:41  Kateri so torej besedo njegovo radi sprejeli, so bili krščeni; in pridružilo se jih je tisti dan kakih tri tisoč duš.

2:42  Bili so pa stanovitni v nauku apostolov in v bratovski zvezi in v lomljenju kruha in v molitvah.

2:43  Obšel je pa vsako dušo strah; in veliko čudežev in znamenj se je godilo po apostolih.

2:44  Vsi pa, ki so bili sprejeli vero, so bili skupaj in vse so imeli skupno;

2:45  in so prodajali lastnine in imetja ter jih razdeljevali vsem, kakor je kdo potreboval.

2:46  In vsak dan so bili stanovitno ene misli v templju, in po hišah so lomili kruh in prejemali jed z veseljem in preprostim srcem,

2:47  hvaleč Boga in imajoč milost pri vsem ljudstvu. Gospod pa jim je prideval vsak dan teh, ki so se zveličevali.