SloChraska - James - 2

2:1  Bratje moji, v veri našega Gospoda slave, Jezusa Kristusa, ne ozirajte se na to, kdo je kdo.

2:2  Ako pride namreč v vaš zbor mož z zlatim prstanom, v sijajni obleki, pride pa tudi ubožec v umazani obleki,

2:3  in pogledate njega, ki ima sijajno obleko, in mu rečete: Ti sedi sem lepo, in ubožcu rečete: Ti stoj tam ali pa sedi sem pod podnožje moje –

2:4  niste li napravili razločka med seboj in ste postali sodniki po slabih mislih?

2:5  Čujte, bratje moji ljubljeni: Ni si li Bog izbral ubožcev pred svetom, da bodo bogati v veri in dediči kraljestva, ki ga je obljubil njim, ki ga ljubijo?

2:6  Vi pa ste zaničevali ubožca. Ali niso bogatini, ki vas zatirajo, in niso li oni, ki vas vlačijo pred sodbe?

2:7  Niso li oni, ki preklinjajo slavno ime, ki je bilo klicano nad vami?

2:8  Toda če res izpolnjujete kraljevo postavo, po pismu: „Ljubi bližnjega svojega kakor sebe“, prav delate;

2:9  če pa gledate na zunanjost, delate greh, in postava vam izpričuje, da ste prestopniki.

2:10  Kajti kdor bi izpolnjeval vso postavo, pa bi se pregrešil zoper eno zapoved, je postal kriv vseh.

2:11  On namreč, ki je rekel: „Ne prešeštvuj“, je tudi rekel: „Ne ubijaj“; če pa ne prešeštvuješ, a ubijaš, si postal prestopnik postave.

2:12  Tako govorite in tako ravnajte kakor ljudje, ki boste sojeni po postavi svobode.

2:13  Kajti sodba bode neusmiljena njemu, ki ni delal usmiljenja; usmiljenje se hvali zoper sodbo.

2:14  Kaj pomaga, bratje moji, če kdo pravi, da ima vero, del pa nima? More li ga ta vera rešiti?

2:15  Ako je brat nag ali sestra in pogrešata vsakdanje hrane,

2:16  pa jima kdo izmed vas reče: Pojdita v miru, ogrejta se in nasitita! A jima ne podelite, kar je potrebno telesu, kaj to pomaga?

2:17  Tako tudi vera, ako nima del, je mrtva sama ob sebi.

2:18  Ali poreče kdo: Ti imaš vero, in jaz imam dela; pokaži mi vero svojo brez del, in jaz ti pokažem vero iz svojih del.

2:19  Ti veruješ, da je Bog eden; prav delaš. Tudi zli duhovi to verujejo in groza jih je.

2:20  Hočeš pa vedeti, človek ničemurni, da je vera brez del mrtva?

2:21  Ali ni bil Abraham, oče naš, opravičen iz del, ko je daroval Izaka, sina svojega, na oltarju?

2:22  Vidiš torej, da je vera sodelovala z deli njegovimi, in iz del je bila vera popolna,

2:23  in izpolnilo se je pismo: „Abraham pa je veroval Bogu, in vštelo se mu je za pravičnost“ in „prijatelj Božji“ je bil imenovan.

2:24  Vidite, da se iz del opravičuje človek in ne samo iz vere.

2:25  Istotako se li ni tudi Rahab nečistnica opravičila iz del, ko je sprejela poslanca in ju odpravila po drugi poti?

2:26  Kakor je namreč telo brez duha mrtvo, tako je tudi vera brez del mrtva.