SloKJV - Genesis - 17

17:1  Ko je bil Abram star devetindevetdeset let, se je Gospod prikazal Abramu in mu rekel: „Jaz sem Vsemogočni Bog, hodi pred menoj in bodi popoln.

17:2  Svojo zavezo bom sklenil med seboj in teboj in te silno namnožil.“

17:3  Abram je padel na svoj obraz in Bog je z njim govoril, rekoč:

17:4  „Kar se mene tiče, glej, moja zaveza je s teboj in ti boš oče mnogih narodov.

17:5  Niti se tvoje ime ne bo več imenovalo Abram, temveč bo tvoje ime Abraham, kajti naredil sem te za očeta mnogih narodov.

17:6  Naredil te bom silno rodovitnega in iz tebe bom naredil narode in iz tebe bodo prišli kralji.

17:7  Vzpostavil bom svojo zavezo med seboj in teboj in tvojim potomstvom za teboj po njihovih rodovih za večno zavezo, da bom Bog tebi in tvojemu potomstvu za teboj.

17:8  Tebi in tvojemu potomstvu za teboj bom dal deželo, v kateri si tujec, vso kánaansko deželo, za večno posest in jaz bom njihov Bog.“

17:9  Bog je rekel Abrahamu: „Držal se boš moje zaveze, torej ti in tvoje potomstvo za teboj po njihovih rodovih.

17:10  To je moja zaveza, ki se jo boste držali, med menoj in teboj in tvojim potomstvom za teboj: vsak fantek med vami naj bo obrezan.

17:11  Obrezali boste meso svoje prednje kožice in to bo simbol zaveze med menoj in vami.

17:12  Kdor je star osem dni, naj bo med vami obrezan, vsak fantek po svojih rodovih, kdor je rojen v hiši ali kupljen z denarjem kateregakoli tujca, ki ni iz tvojega potomstva.

17:13  Kdor je rojen v tvoji hiši in kdor je kupljen z denarjem, mora biti obrezan in moja zaveza bo v vašem mesu za večno zavezo.

17:14  Neobrezan fantek, katerega meso njegove prednje kožice ni obrezano, naj bo ta duša iztrebljena iz svojega ljudstva; prelomil je mojo zavezo.“

17:15  Bog je rekel Abrahamu: „Kar se tiče tvoje žene Saráje, njenega imena ne boš več klical Sarája, temveč Sara naj bo njeno ime.

17:16  Blagoslovil jo bom in ti tudi od nje dal sina. Da, blagoslovil jo bom in ona bo mati narodov, kralji ljudstev bodo iz nje.“

17:17  Potem je Abraham padel na svoj obraz, se zasmejal in v svojem srcu rekel: „Ali bo otrok rojen njemu, ki je star sto let? In ali bo Sara, ki je stara devetdeset let, rodila?“

17:18  Abraham je rekel Bogu: „Oh, da bi Izmael živel pred teboj!“

17:19  Bog je rekel: „Tvoja žena Sara ti bo zares rodila sina in ti boš njegovo ime klical Izak in vzpostavil bom svojo zavezo z njim za večno zavezo in s tvojim semenom za njim.

17:20  In kar se tiče Izmaela, sem te uslišal: ‚Glej, blagoslovil sem ga in naredil ga bom rodovitnega in ga silno pomnožil. Dvanajst princev bo zaplodil in naredil ga bom [za] velik narod.‘

17:21  Toda svojo zavezo bom vzpostavil z Izakom, ki ti ga bo rodila Sara ob tem določenem času, v naslednjem letu.“

17:22  In prenehal je govoriti z njim in Bog se je dvignil od Abrahama.

17:23  Abraham je vzel svojega sina Izmaela in vse, ki so bili rojeni v njegovi hiši in vse, kar je kupil s svojim denarjem, vsakega moškega izmed ljudi Abrahamove hiše in obrezal meso njihove prednje kožice na prav isti dan, kakor mu je rekel Bog.

17:24  Abraham je bil star devetindevetdeset let, ko je bil obrezan v mesu svoje prednje kožice.

17:25  In njegov sin Izmael je bil star trinajst let, ko je bil obrezan v mesu svoje prednje kožice.

17:26  Na prav isti dan sta bila obrezana Abraham in njegov sin Izmael.

17:27  Vsi ljudje njegove hiše, rojeni v hiši in kupljeni z denarjem od tujca, so bili obrezani z njim.